Vse oči so bile uprte v ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Evropski voditelji z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem so poskušali ohranjati čezatlantsko enotnost v Ankari, čeprav se je tako imenovani transformacijski vrh zavezništva, kjer se je Nato zaradi večjega trošenja evropskih zaveznic za obrambo poskušal predstavljati kot bolj evropski, prav zaradi Trumpovih izjav spet sprevrgel predvsem v šov ameriškega predsednika.
Ameriški predsednik je dejal, da je zelo nezadovoljen z Natom, potem ko so članice zavezništva še naprej nasprotovale njegovi želji, da bi ZDA od Danske pridobile Grenlandijo, prav tako se je pritoževal, da zaveznice v vojni proti Iranu niso bile pripravljene pomagati ZDA. Kljub vsemu je zavezništvo končalo vrh s sprejetjem sklepne deklaracije, v kateri so zagotovili nadaljnjo podporo Ukrajini, ki ji bodo letos namenili 70 milijard evrov v obrambne namene, vsaj toliko pa tudi prihodnje leto. Prav tako so voditelji potrdili svojo neomajno zavezanost kolektivni obrambi v skladu s 5. členom pogodbe zavezništva.
Članice so z zadovoljstvom ugotavljale, da prevzemajo večjo odgovornost za obrambo zavezništva tako z večjimi obrambnimi izdatki kot tudi novimi nabavami v skupni vrednosti več kot 50 milijard dolarjev. Ob koncu vrha je Trump ubral že bolj spravljive tone. »Vrh Nata je bil super,« je dejal ameriški predsednik. Zelo zadovoljen je bil tudi generalni sekretar Nata Rutte. Po njegovih besedah so voditelji toplo pozdravili Trumpovo vodstvo Nata. »Sporočilo tega vrha je preprosto: Nato uresničuje obljube,« je dejal Rutte in ocenil, da z večjimi obrambnimi izdatki in novimi nakupi Nato postaja močnejši in pravičnejši.
Janševa obljuba za Nato
Če je zavezništvo poskušalo pokazati hraber obraz v svoji vse močnejši evropski transformaciji, je slovenski premier Janez Janša pogled države usmeril v tla. »To je ne vem že kateri moj Natov vrh in prvič je Slovenija v poziciji, ko malo sklanjamo glave. Ne toliko zaradi številk, ampak predvsem zaradi prelomljenih obljub,« je glede novih objavljenih ocen Nata o izdatkih članic za osnovne obrambne potrebe povedal Janša. Slovenija naj bi letos za obrambo namenila 1,61 odstotka BDP. Ob Češki bo edina, ki ne bo dosegla za letos načrtovanih dveh odstotkov BDP za obrambo.
»Prvo, kar bomo obljubili, je to, da bomo držali besedo in da bomo tisto, kar bomo rekli, tudi naredili,« je napovedal Janša in pristavil, da nova vlada ne bo goljufala, kot je po njegovem mnenju počela njihova predhodna vlada. Vsega, kar je obljubila vlada Roberta Goloba, po besedah premierja Janše ne bo mogoče izpolniti letos, saj da ima država tudi druge prioritete. Poleg tega ima Slovenija, kot je dejal, javnofinančne težave, vlada pa ima zaradi negotovosti glede morebitnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije tudi težave s pripravo rebalansa proračuna. Kot je pojasnil, je namreč brez informacij o tem, ali bo ustavno sodišče dopustilo referendum o zakonu, ki bi lahko imel velike finančne učinke, ali ne, nemogoče planirati proračunsko leto ali pa ga popravljati. Zato je ustavno sodišče pozval, naj odloči o referendumski pobudi, pa kakršna koli že bo odločitev.
Napadi na Iran
Že tako polno agendo zasedanja so dodatno obremenili še nočni napadi ZDA na Iran, potem ko so z neznanimi izstrelki (verjetno iranskimi) v zadnjih dneh napadli tri tankerje ob prečkanju Hormuške ožine. ZDA so odgovorile z obsežnimi zračnimi napadi na cilje v Iranu, islamska republika pa med žalnimi slovesnostmi za ubitim ajatolo Alijem Hamejem (njegova krsta je v sredo potovala po Iraku) z brezpilotniškimi in raketnimi napadi na Kuvajt in Bahrajn. Zaradi teh zaostritev je Trump dejal, da je memorandum o prekinitvi z Iranom končan, a da se lahko pogajalci pogovarjajo naprej.
Zaradi predsednikovih dvomov o mirovnem dogovoru je v zraku obviselo vprašanje, ali se ZDA res vračajo v popolno vojno z Iranom. Ob preklicanem ameriškem dovoljenju, da lahko Iran spet prodaja svojo nafto na trgu, je predsednik zatrjeval, da ne želi več imeti opravka z iranskim političnim vodstvom, ki ga je označil za »izmečke« oziroma »bolne ljudi«. Nove napade na Iran je napovedal za noč na četrtek. Omenil je možnost, da bi napadli elektrarne in obrate za razsoljevanje vode, a si tega ne želijo.
Besnenje nad Španijo
Največjega odmerka srda ameriškega predsednika je bila deležna Španija, ki ji je zaradi razhajanj glede povečanih obrambnih izdatkov in neomogočanja uporabe zračnega prostora med vojno z Iranom zagrozil s prekinitvijo trgovinskih odnosov. Takšne grožnje Španiji ni navrgel prvič. To se je nazadnje zgodilo že marca, a se takrat med Madridom in Washingtonom ni nič spremenilo. Verjetno tudi to pojasnjuje relativno blag odziv španske vlade. V kabinetu predsednika vlade Pedra Sancheza so Trumpove izjave označili za vsakdanje in opozorili, da imajo z ZDA odlične ekonomske, kulturne in družbene odnose. »Ne pričakujemo, da se bodo spremenili,« so poudarili v Sanchezevem uradu in pristavili, da trgovinski odnosi koristijo obema državama.
Ukrajina dobila proizvodno licenco za rakete patriot
Delno je nepričakovano vsaj obrobna tema vrha spet postala Grenlandija. Ker se ameriški predsednik ob prihodu na vrh ni hotel odreči svoji želji, da bi kupil to dansko samoupravno območje, so se evropski zavezniki spet postavili za Dansko. Danska premierka Mette Frederisken pa je jasno sporočila, da pri svojih stališčih o tem vprašanju ni nič spremenila in da so pripravljeni braniti vsako ped Natovega ozemlja, tudi danskega. »Grenlandija ni naprodaj,« je poudarila, njen zunanji minister Lars Lokke Rasmusen pa je pojasnil, da pogajanja o vprašanju Grenlandije z ZDA potekajo še naprej.
Zaradi vseh teh eskapad se je Ukrajina tako odmaknila iz središča pozornosti vrha. Zvezni kancler Friedrich Merz je na vrhu Nata v Ankari Ukrajini obljubil nadaljnjo podporo in izključil možnost, da bi Rusija v tej vojni zmagala. »Svojih vojnih ciljev ne bodo dosegli. Čim prej bomo to vojno končali, tem bolje bo za Evropo, tem bolje bo za Rusijo in tem bolje bo za mir na svetu,« je menil kancler. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je srečal tudi s Trumpom, je na vrhu ponovno lobiral za vstop Ukrajine v Nato. Trump je po tistem, ko je v minulih dneh opravil telefonske pogovore tako z Zelenskim kot Putinom, dejal, da si obe strani želita doseči mirovno rešitev. Okrepljene napade Ukrajine pa je označil kot tisto eksalacijo, ki bi konflikt lahko slednjič pripeljala do konca. Presenetil je tudi z napovedjo, da bodo ZDA Ukrajini podelile proizvodno licenco za svoje protiletalske sisteme patriot. Z dobavo teh raket Ukrajini so se v minulih letih ZDA dolgo obotavljale.