Ameriški predsednik Donald Trump je močno ranjen. Potem ko mu je vrhovno sodišče razveljavilo njegovo najljubše zunanjepolitično orodje politične prisile ob ameriški vojaški moči, se odloča, kako naprej. Lani uvedene globalne carine zaradi grožnje nacionalni varnosti, ki jih je Trump sprejel s predsedniškim odlokom, so neustavne. Edina prava pot bi za globalne carine predsednika, ki bolj kot domače in mednarodno pravo, vrhovne sodnike ter zavezniško mnenje ceni svojo moralno presojo, morala biti pot čez kongres.
Kopičenje slabih novic
Tik pred torkovim govorom ameriškega predsednika o stanju v naciji, ki ne zgolj pri Trumpu temveč pri vsakem predsedniku velja za hvalospev doseženega in pogled naprej, je odločitev vrhovnega sodišča predstavljala izjemno slabo novico. Pa že tako mu v zadnjih tednih vsaj na notranjepolitičnem prizorišču kaže slabo. Pada mu javnomnenjska podpora – sedaj njegov način dela podpira le še 38 odstotkov anketiranih, medtem ko je ob začetku mandata imel 47-odstotno podporo. Padec je bil zaznan tudi pri republikancih, kjer je v letu dni upadla za sedem odstotnih točk, a je še vedno z 84 odstotki zelo visoka. Na ulicah se vrstijo protesti proti njegovim posebnim specialnim enotam migracijskega urejanja (ICE). Hkrati se v kongresu pri republikancih stopnjuje nezadovoljstvo zaradi ameriške zunanje politike in nenapovedanih vojaških posegov v Venezueli in nejasnih motivov grozečega vojaškega posredovanja proti Iranu. Vse to so slabi obeti za novembrske vmesne kongresne volitve, za katere Trump republikancem pravi, da jih preprosto morajo zmagati.
Kako vrniti neustavne carine?
»Zdi se, da je Bela hiša takšno odločitev vrhovnega sodišča pričakovala. Predsednikova ožja ekipa je na to pripravljala javnost že nekaj časa. To ne pomeni, da se predsednik Trump ni odzval zelo užaljeno,« ocenjuje dr. Jure Stojan, raziskovalec na Inštitutu za strateške rešitve (IRS). Dva vrhovna sodnika, ki jih je Trump imenoval sam, sta v sodbi obrnila hrbet in prav ta sta bila deležna najbolj žolčnih kritik predsednika.
Čeprav so prvi odzivi iz Evrope, ki je bila zgolj ena izmed tarč Trumpove globalne carinske vojne, sprva kazali zadovoljstvo, da je zmagala vladavina prava v ZDA, pa so bili odzivi hkrati tudi zadržani zaradi napovedanih novih carin. Podobno kot drugod po svetu je bilo iz odzivov glavnih evropskih politikov razbrati, da kljub sodbi vrhovnega sodišča negotovost zaradi ameriških carin še ni splahnela. Tudi v ZDA je bilo več vprašanj kot odgovorov. Kajti domnevno 175 milijard dolarjev carin, s katerimi naj bi bil okrepljen ameriški proračun, bo potrebno vrniti uvoznikom, ki so povečane stroške večinoma prevalili kar na potrošnika.
»Nejasnost je edina stvar, ki je očitna. Zneski glede dobljenih carin niso zanesljivi, ker je z njimi predsednik utemeljeval ukrepe fiskalne politike. Hkrati iz teh številk ni jasno, koliko carin je bilo zbranih po določenih zakonskih osnovah. Prav razmišljanje, da bi lahko pri vračilu carin prišlo do kaosa, je bil tudi razlog, da je odločitvi glede neustavnosti globalnih carin nasprotoval eden od vrhovnih sodnikov,« pojasnjuje Stojan.
Številna odprta vprašanja
Zmeda je toliko večja, ker bi sedaj utegnila vračilo povračilnih carin v Evropski uniji in tretjih državah zahtevati tudi tamkajšnja uvozna podjetja iz ZDA. Povrh tega kljub razveljavitvi globalnih Trumpovih carin, ostajajo v veljavi nekatere sektorske – za aluminij in jeklo ter na avtomobile -, ki jih ameriški predsednik uvedel po drugih zakonskih osnovah. Zaradi Trumpovih globalnih carin, ki jih je razveljavilo vrhovno sodišče, so ZDA pozneje sklenile številne trgovinsko-carinske dogovore z več državami – tudi njihova usoda je sedaj negotova. Bo denimo katera od držav zahtevala njihovo razveljavitev, je osrednje vprašanje. Indijska delegacija je zaradi negotovosti za začetek že odpovedala odhod na pogovore v Washington, kjer so nameravali doreči začasni trgovinski sporazum z ZDA. Washington je z njim nameraval znižati kazenske carine zaradi indijskih nakupov ruske nafte iz 25 odstotkov na 18 odstotkov, Indija pa se je strinjala, da bo v petih letih kupila ameriško blago v vrednosti 500 milijard dolarjev.
Takšnih odpovedi bi lahko sedaj bilo še več. Napovedane pa so tudi nove 15 odstotne ameriške carine, za katere se sploh še ne ve, katere sektorje naj bi obremenile. Zaradi teh raste nezadovoljstvo tudi pri republikancih v kongresu. Član predstavniškega doma Don Bacon iz Nebraske je napovedal, da bo kongres zagotovo izpodbijal nove carine. »Morda ne bo imel večine, ki bi lahko preprečila (predsedniški) veto, vendar bo imel večino, ki bo nasprotovala 10-odstotni globalni carini. Predsednik tukaj dela napako,« je Bacon ocenjeval še preden je novim desetodstotnim carinam Trump dodal še 5 odstotnih točk.
»Priča smo počasnemu razpadanju koalicije podpornikov predsednika Trumpa kot pa nekakšni drugi carinski situaciji,« meni Jure Stojan, ki pravi, da še vsaj nekaj tednov ne bo jasno, kaj se bo zgodilo s carinami in na kolikšen del blagovne menjave bodo spremembe imele vpliv. »Iz stališča evropskih izvoznikov se še ni nič spremenilo. Odpadla je ena oblika carin, prišla je druga,« pravi Stojan. Naš sogovornik opozarja, da bo negotovost v trgovinskih odnosih obstajala še naprej. Če je bila negotovost sedaj že velika – Trump je denimo carine proti Švici povišal zaradi zanj neprijetnega telefonskega pogovora s švicarsko predsednico -, utegnejo sedaj tudi nove ameriške carine biti predmet tožb, opozarja.
