V Washingtonu bo potekalo prvo zasedanje januarja ustanovljenega Odbora za mir, s katerim želi ameriški predsednik Donald Trump zagotoviti mir v Gazi, vendar ima ta širše ambicije vzpostavljanja miru po svetu. Kaj je mogoče pričakovati od prvega srečanja, ki naj bi se ga od 28 ustanovnih članov udeležilo več predsednikov, premierjev in zunanjih ministrov, ni povsem jasno. Čeprav bi bilo treba začrtati pot za nadaljevanje druge faze premirja, v kateri sicer Izrael z omejevanjem humanitarne pomoči za Gazo še naprej nadaljuje genocidno politiko, bo srečanje predvidoma v znamenju zbiranja sredstev za obnovo Gaze. Trump je v minulih dneh napovedal, da so države že zagotovile 5 milijard dolarjev za obnovo enklave, pri čemer ni navedel posameznih donatoric niti doniranih zneskov.
Hamas bi ohranil orožje
Do srečanja Odbora za mir prihaja v času, ko zaradi sprejemanja novih pristojnosti Izraela na zasedenem Zahodnem bregu in brisanja palestinskega zemljiškega registra iz časov nadvlade hašemitske kraljevine in otomanskega imperija kopni možnost vzpostavitve dveh držav za dva naroda. Odvzemanje pristojnosti palestinski upravi in težnje izraelske vlade, da izrine palestinsko prebivalstvo z Zahodnega brega v Jordanijo, skrbijo arabske države. Jordanijo do te mere, da je novembra po 34 letih ponovno uvedla služenje vojaškega roka. Eden izmed najbolj skrajnih ministrov v Netanjahujevi vladi, finančni minister Bezalel Smotrič, je ta teden denimo napovedal, da bo po jesenskih volitvah v svojem naslednjem mandatu spodbujal odhode Palestincev iz Zahodnega brega in Gaze. »Odpravili bomo idejo o arabski teroristični državi. Končno bomo uradno in v praksi razveljavili preklete sporazume iz Osla in se podali na pot suverenosti, hkrati pa spodbujali izseljevanje iz Gaze ter Judeje in Samarije. Ni druge dolgoročne rešitve,« je napovedal.
Nejasno medtem ostaja, kaj se bo zgodilo v Gazi. Novoimenovana tehnična vlada Alija Šaata še ni stopila na ozemlje enklave, tako da območje še naprej vodi Hamas. Ta je sicer pozdravil imenovanje Šaatove ekipe in napovedal, da bo predal upravljanje Gaze. Po uvodnih namigih, da bi se bil pripravljen razorožiti ali vsaj ob sklenitvi trajnega premirja z Izraelom za daljši čas odložiti orožje v skladišča (oziroma ga zakopati), politični voditelj Hamasa Kaled Mešal po novem razorožitev izključuje, saj bi to pomenilo, da se še zadnja sila odpoveduje uporu proti okupaciji. »Dokler obstaja okupacija, obstaja tudi odpor,« pravi Mešal, ki pa ne izključuje možnosti, da Hamas odloži orožje za deset, petnajst let.
Kdo vse bo prispeval vojake?
Američani naj bi sicer po neuradnih podatkih v zadnjih tednih, ko je tudi Trump podvomil o Hamasovi razorožitvi, pripravili predlog, da bi gibanje smelo obdržati manjše strelno orožje, medtem ko bi večje kose morali oddati. Spet po drugih napovedih, tokrat iz izraelske vlade, se pripravlja 60-dnevni ultimat za Hamas, da se popolnoma razoroži ali pa bo vojno v Gazi Izrael nadaljeval. Kot je pojasnil izraelski minister Josi Fuchs, so ZDA zaprosile Izrael še za dvomesečno mirovanje in Netanjahujeva vlada jih namerava uslišati.
Še vedno se čaka tudi na vzpostavitev mednarodnih stabilizacijskih sil za Gazo, ki imajo obsežen mandat, vključno s prisojnostjo, da razorožijo Hamas s silo. Svojo udeležbo v enotah, ki jih bo vodil ameriški general Jasper Jeffers, je doslej potrdila le Indonezija, sicer tudi ena izmed ustanovnih članic Odbora za mir. V goste na prvo zasedanje odbora predsednik te največje muslimanske države Prabowo Subianto prihaja z zagotovilom osem tisoč vojakov za Gazo. Za napotitev bodo pripravljeni junija. Stabilizacijskim silam naj bi se s svojimi vojaki pridružili še Maroko, Albanija in Pakistan, s specializiranim bataljonom okoli 150 vojakov pa tudi Grčija. Pakistanskega premierja Šebhaza Šarifa bo v Washingtonu zanimalo, kakšno vlogo naj bi mirovne sile sploh imele, kajti Islamabad ne želi sodelovati v misiji, ki bi morala razorožiti Hamas. Še vedno je vprašljiva udeležba Združenih arabskih emiratov in Turčije v mirovnih silah. Udeležbo slednje sicer zavračajo v Izraelu.