Jerome Powell, predsednik ameriške centralne banke (Fed), ki mora biti neodvisna od Bele hiše, se je odločil, da bo stopil pred javnost, rekoč, da ga hoče Donald Trump zaradi neubogljivosti kaznovati. V nedeljo je medijem razkril, da je pravosodno ministrstvo sprožilo sodni postopek proti njemu, ker naj bi prišlo do malverzacij pri obnovi zgradbe centralne banke. Nedavno je Trump dejal, da je obnova stala 3,1 milijarde dolarjev (malo manj kot 3 milijarde evrov) in ne 2,7 milijarde, kot je bilo predvideno. Powell trdi, da te številke ne držijo, in nima namena odstopiti. Mandat se mu izteče maja, potem ko je centralno banko vodil osem let.
Gre za stopnjevanje Trumpovih napadov na centralno banko in njeno neodvisnost. »Grožnja s kazensko ovadbo je posledica tega, da v centralni banki določamo obrestne mere v skladu s svojo najboljšo presojo o tem, kaj je v korist javnosti, namesto da bi sledili željam predsednika,« je še dejal Powell.
Trump vsekakor laže, ko trdi, da ne ve nič o preiskavi, ki jo proti Powllu vodi njegova protežiranka in nekdanja voditeljica televizije Fox News Jeanine Piro. »Ne, tega mu res ne bi naredil. Res pa je, da nanj pritiskam, naj zniža obrestne mere,« je dejal Trump v intervjuju za televizijo NBC.
Powlla podpirajo demokrati, med republikanci pa za zdaj senator Thom Tillis iz Severne Karoline, ki ne bo znova kandidiral, torej ne potrebuje Trumpove podpore med volilci. »Treba bi bilo odpraviti vsak dvom o tem, da Trumpova administracija ogroža neodvisnost centralne banke,« je izjavil Tillis. »Zdaj je pod vprašanjem tudi neodvisnost in kredibilnost pravosodnega ministrstva.« Med demokrati omenimo odziv senatorice slovenskega rodu Amy Klobuchar, ki pravi, da gre za »spodkopavanje pravne države«.
Powlla je imenoval sam Trump, a to je bilo leta 2017, torej v prvem mandatu, ko pri njem še ni bila tako očitna težnja po avtoritarnem vladanju, čemur smo priča v tem drugem mandatu. Leta 2021 je Powllu mandat podaljšal prejšnji predsednik Joe Biden. Lani je Trump ves čas napadal Powlla, ker ni dovolj zniževal obresti. Trump je to zahteval, ker bi bilo tako več investicij in podjetja bi se lažje zadolževala, torej bi bila višja gospodarsko rast. A nižje obresti bi vodile tudi do višje inflacije, ki jo mora centralna banka preprečevati.
Padec vrednosti dolarja kaže, da so se finančni trgi odzvali negativno na prizadevanje predsednika ZDA, šefa izvršne oblasti, da bi se vmešal v delovanje centralne banke in ogrožal stabilnost cen. Zaradi Trumpovega avtoritarizma bodo toliko bolj nezaupljivi do novega predsednika centralne banke, ki ga bo v prihodnjih mesecih imenoval Trump in mu bo vsekakor podrejen. Finančni trgi namreč zahtevajo neodvisnost centralne banke od izvršne oblasti, tako se zlasti prepreči inflacija z nestabilnostjo cen.
Omejuje ga le njegova »morala«
Podreditev centralne banke bi lahko bila še en Trumpov ukrep v smeri avtoritarnega vladanja, kot je bila uporaba zvezne policije, nacionalne garde in vojske proti migrantom v posameznih mestih z demokratskimi župani in demokratskimi guvernerji zveznih držav. Da Trump teži k avtoritarnemu vladanju, kaže njegova nedavna izjava v intervjuju za New York Times, ko je na vprašanje novinarja, kaj ga omejuje v njegovih ukrepih, odgovoril: »Samo moja lastna morala in moja volja me lahko ustavita.« Torej misli, da ni omejen ne z zakoni, ne s sodišči, ne z ameriško ustavo. Sam naj bi odločal, kje so njegove meje in kaj lahko počne. Ameriško demokracijo bi ubranila zmaga demokratov na delnih kongresnih volitvah jeseni. A nekateri se bojijo, da Trump ne bo dovolil poštenih volitev, kar bi že lahko bila odprava demokracije.
V prihodnjih dneh in tednih bodo sodišča, tudi vrhovno, sprejela odločitve glede nekaterih pomembnih Trumpovih ukrepov, tudi glede carin in migrantov. Če Trump ne bo sledil sodnim odločitvam, ki bi razveljavile njegove ukrepe, bo prišlo do ustavne krize.