Štiridesetletnik, ljubitelj popolno krojenih oblek in namestnik vodje kabineta Bele hiše za notranjo politiko, je kljub na videz nepomembnemu uradnemu položaju eden najvplivnejših ljudi v administraciji. Morda je celo najvplivnejši, takoj za predsednikom Donaldom Trumpom, ki mu popolnoma zaupa, piše španski El Pais.
Kot zagovornik ultrakonservativnih idej je Miller Trumpov glavni ideolog. Je predsednikov svetovalec za notranjo politiko in domovinsko varnost ter arhitekt nekaterih njegovih najbolj strogih ukrepov, vključno s strategijo množičnih deportacij. Njegov vpliv se vse bolj širi tudi na zunanjepolitično področje.
Millerjeve ultranacionalistične ideje se popolnoma ujemajo s Trumpovim pogledom na svet, v katerem Združene države postavljajo pogoje bodisi s pogajanji bodisi s prisilo (prvo za prijateljske države, drugo za bolj uporniške vlade), ob tem pa spoštujejo življenjski prostor drugih velikih sil. Ostale države so zgolj vazali: slediti morajo navodilom, brez pravice do mnenja.
V resničnem svetu vlada sila
»Živimo v svetu, v katerem lahko govoriš o mednarodnih vljudnostih in vsem drugem, a v resničnem svetu vlada moč, vlada sila, vlada oblast,« je dejal v intervjuju za CNN 5. januarja, kjer je branil ameriško zahtevo po Grenlandiji z utemeljitvijo, da so ZDA velesila.
Ta poteza je povzročila zaskrbljenost v evropskih zunanjih ministrstvih. »To so železni zakoni sveta,« je Miller skomignil z rameni.
Takšen pogled prežema novo Trumpovo zunanjo politiko, jasno zapisano v Nacionalni varnostni strategiji, objavljeni prejšnji mesec, v kateri Bela hiša razglasi Severno in Južno Ameriko za svojo glavno prednostno nalogo. Dokument kot glavna mednarodna tveganja za ZDA izpostavlja priseljevanje in trgovino z drogami — Millerjeva največja strahova.
Svetovalec Bele hiše za notranjo politiko bo del četverice — skupaj z zunanjim ministrom Marcom Rubiom, obrambnim ministrom Petom Hegsethom in podpredsednikom J. D. Vanceom — ki bo usklajevala ameriški nadzor nad Venezuelo po Madurovem padcu. Miller bo odgovoren za politično strategijo, vzporedno z ekonomsko, ki temelji na naftnem sektorju. Strategija naj bi se osredotočila na ustavitev množičnega priseljevanja Venezuelcev v ZDA in izkoreninjenje trgovine z drogami.
Mi postavljamo pogoje
»Združene države vodijo. To seveda ne pomeni, da predsednik Trump določa vozni red avtobusov znotraj države. Vodimo zato, ker imamo ameriško vojsko nameščeno zunaj države. Mi postavljamo pogoje,« je dejal v istem intervjuju za CNN.
Trump ima malo interesa omejevati mnenja svojega zaveznika. Včasih pa je celo sam predsednik — sicer znan po pomanjkanju zadržkov — namignil, da so Millerjeva stališča včasih preveč skrajna. »Rad bi, da pride gor in razloži svoja prava čustva. Morda ne čisto najbolj prava. To bi bilo že malo preveč,« se je pošalil Trump na srečanju s poslovnimi voditelji oktobra 2025.
Predsednik in njegov svetovalec si delita številne podobnosti, tudi zunaj ideologije. Pogosto uporabljata enake izraze in ideje. Trump je na primer govoril o »železnih pravilih sveta« manj kot 24 ur pred Millerjem. To ni naključje: na začetku Trumpovega prvega mandata je bil Miller pisec njegovega inavguracijskega govora. Oba prihajata iz družin, ki so obogatele z nepremičninami. Privlačijo ju igralnice, rada olepšujeta pripovedi z živimi podrobnostm in oba uživata v provokaciji.
Millerjeva družina izvira z območja današnje Belorusije in je leta 1903 prišla v New York, bežeč pred preganjanjem Judov. Visoki uradnik se je rodil v premožnem in progresivnem mestu Santa Monica v Kaliforniji, kjer je njegov oče Michael obogatel z nepremičninskim podjetjem.
Liberalno otroštvo
Otroštvo prihodnjega predsednikovega svetovalca je potekalo v liberalnem okolju, a ko je družinsko podjetje doživelo finančni udarec, so se Millerjevi preselili v manj premožno območje z večinsko latinskoameriškim prebivalstvom. To obdobje — skupaj z njegovo obsedenostjo s konservativnimi radijskimi oddajami — je oblikovalo njegove ksenofobne poglede proti multikulturnosti in dvojezičnosti ter povzročilo spore s sošolci in učitelji.
Takrat je Miller odkril ljubezen do prepiranja, nasprotovanja in pozornosti. Sošolci se spominjajo pogostih razprav, v katerih se je pritoževal nad neustreznim pobiranjem smeti ali z domoljubjem branil svoje nacionalistične poglede.
Po stabilizaciji družinskih financ je Miller študiral na univerzi Duke v Severni Karolini. Tam je postal znan po obrambi belih igralcev lacrosse ekipe, obtoženih posilstva temnopolte ženske — obtožbe so se kasneje izkazale za lažne.
Po diplomi je delal pri kongresnici Michele Bachmann, nato pri senatorju Jeffu Sessionsu, kjer je navezal stike z osebnostmi iz politične desnice, kot je Steve Bannon.
Občudovalec Trumpa
Že pred Trumpovim vstopom v politiko je Miller izražal občudovanje do njega in podpiral lažne trditve, da Barack Obama ni rojen v ZDA. Ko je Trump napovedal kandidaturo, je bil Miller med prvimi v njegovi kampanji. Njegova protimigrantska in ksenofobna sporočila so hitro postala stalnica Trumpovih shodov.
Njuna skupna vizija in Millerjeva politična spretnost sta mu omogočili, da je preživel Trumpov kaotični prvi mandat, medtem ko so številni drugi vplivni sodelavci odpadli.
Iz pisca govorov je postal svetovalec za priseljevanje. Navdihnjen z romanom Tabor svetnikov Jeana Raspaila nasprotuje celo zakonitemu priseljevanju. V prvem mandatu je sooblikoval prepoved vstopa državljanom več muslimanskih držav ter politiko ločevanja družin migrantov.
Zdaj bo Miller svoje radikalne poglede lahko uveljavljal tudi na mednarodnem prizorišču. In tudi njegova žena, Katie Miller, nekdanja svetovalka Bele hiše, je že poslala jasno sporočilo: le nekaj ur po Madurinem zajetju je na družbenih omrežjih objavila zemljevid Grenlandije v barvah ameriške zastave z eno besedo:
»Kmalu.«
