Nov krovni dokument ameriške administracije o nacionalni strategiji, v kateri je Evropa opisana kot celina, ki ji grozi civilizacijski izbris, kritizira pa se jo tudi zaradi svobode govora in oženja političnega prostora, v Evropi razumljivo še naprej skrbi za mnoge burne odzive. Predvsem, ker naj bi ameriška politika spodbujala »gojenje odpora proti sedanji poti Evrope znotraj evropskih držav«.
Čeprav je v strategiji zapisano, da Evropa ostaja pomemben kulturni in politični steber ZDA, je jasno, da zdajšnja administracija ni zadovoljna s stanjem demokracije v Evropi. Tako se v novi strategiji poziva, da bi ameriška diplomacija morala še naprej zagovarjati pristno demokracijo, svobodo izražanja in neomajno slavljenje individualnega značaja in zgodovine evropskih narodov. »Amerika spodbuja svoje politične zaveznike v Evropi, naj podpirajo to oživitev duha, in naraščajoči vpliv domoljubnih evropskih strank je resnično razlog za velik optimizem. Naš cilj bi moral biti pomagati Evropi popraviti njeno sedanjo pot. Potrebovali bomo močno Evropo, ki nam bo pomagala uspešno konkurirati in sodelovala z nami, da preprečimo, da bi kateri koli nasprotnik prevladal v Evropi,« je sicer zapisano v strategiji, ki Evropi očita premalo samozavesti, tudi do Rusije.
Novi rafal iz Bele hiše
Po objavi strategije je ameriški predsednik Donald Trump v intervjuju za Politico izstrelil še eno salvo proti Evropi. Označil jo je za razpadajočo skupino narodov, ki jo vodijo šibki ljudje. Prav tako je zaničeval ameriške zaveznike, ker jim ni uspelo obvladati migracij in končati vojne med Rusijo in Ukrajino. Vnovič je tudi jasno nakazal, da bo podprl evropske politične kandidate, ki se strinjajo z njegovo vizijo za celino. To je sicer v minulih mesecih že počel: njegov svetovalec Elon Musk je delal volilno kampanjo za Alternativo za Nemčijo, sam pa je v Beli hiši sprejel predsedniškega kandidata skrajno desne poljske stranke Zakon in pravičnost.
»Mislim, da so šibki. A mislim tudi, da želijo biti politično korektni,« je Trump ocenil politične voditelje Evrope. »Mislim, da ne vedo, kaj naj storijo. Evropa ne ve, kaj naj stori,« je dodal.
Merz: Za demokracijo bomo poskrbeli sami
Zaradi nakazanega vpletanja strategije v evropske notranjepolitične zadeve se zadnje dni vrstijo različne kritike. Nemški kancler Friedrich Merz je dejal, da mora Evropa postati manj odvisna od Združenih držav. Prav tako je poudaril, da bodo evropske države same prevzele odgovornost za zaščito demokracije v Evropi, kar je bila jasna zavrnitev ameriške namere, da bo zaradi želje po reševanju Unije sodelovala s patriotskimi političnimi silami v Evropi.
»Iz takšne strategije ne bi sklepal, da bi se morali ločiti od Amerike, in tudi ne verjamem, da se bodo naši partnerji ločili od nas,« je dejal Sinan Selen, predsednik zveznega urada za varstvo ustave Nemčije. Zavzel se je za nenehno pregledovanje evropskih zavezništev in njihovo nadaljnje razvijanje. Tudi on je poudaril večjo evropsko neodvisnost, tudi pri njeni varnostni arhitekturi.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je že v minulih dneh zatrdila, da bodo ZDA kljub strategiji ostale največji zaveznik Evropske unije. V evropskem parlamentu je danes dodala, da bi ameriška kritika evropskih svoboščin morala biti usmerjena drugam. Ocene o Evropski uniji v strategiji pa je označila za provokacijo. »Evropska unija je bistvo svobode. Kritika glede svoboščin tukaj bi morala biti usmerjena drugam. Morda v Rusijo, kjer je prepovedano izražanje nestrinjanja, kjer so prepovedani svobodni mediji, kjer je prepovedana politična opozicija, kjer je, kot vemo, dejansko prepovedan tudi X ali twitter,« je ocenila Kallasova. S tem se je navezala na nedavne kritike Elona Muska, da je treba Evropsko unijo ukiniti. Izrekel jih po tistem, ko je evropska komisija minuli teden zaradi zavajajočih označb preverjene identitete posameznikov z modro kljukico omrežju X prisodila 120 milijonov dolarjev (103 milijone evrov) kazni.
Več odločnosti
Tudi evropski komisar za gospodarstvo in produktivnost Valdis Dombrovskis je stopil v bran Evropski uniji. »EU daje moč svojim članicam, zlasti manjšim državam, saj v današnjem konfliktnem, na moči temelječem svetu združevanje zagotovo pomeni moč,« je poudaril v pogovoru za Euronews. Dodal je, da je v nacionalni varnostni strategiji veliko vidikov, s katerimi se v komisiji ne strinjajo, vendar obstajajo tudi točke, s katerimi se lahko strinjajo. »Moramo pokazati več odločnosti, ko gre za Rusijo in podporo Ukrajini,« je priznal Dombrovskis.
Že v ponedeljek se je odzval predsednik evropskega sveta Antonio Costa. Po njegovih besedah zavezniki ne grozijo, da bodo posegali v politično življenje ali notranje demokratične odločitve drugih zaveznikov. »Združene države ne morejo nadomestiti Evrope in nam narekovati, kakšno vizijo imamo in kaj je svoboda izražanja,« je bil odločen Costa, zagovarjajoč avtonomijo Evrope, da sama izbere svojo pot pri oblikovanju politike.
