"ZDA so pripravljene (...) na ukrepanje proti Islamski republiki Iran z vojaškim terorjem, močjo in silo, kakršnih nismo videli od druge svetovne vojne. Kljub temu so nas Iran in druge države Bližnjega vzhoda pravkar prosile, naj odložimo vsakršen napad," je na omrežju Truth Social zapisal Trump.
Kot je dejal, se je na podlagi prošnje odločil, da prekliče napad, pod pogojem, da bodo hitro dosegli mirovni dogovor. Prepričan je, da bi moral dogovor vključevati "takojšnjo, popolno in celovito odprtje Hormuške ožine" ter konec iranske jedrske grožnje. "Država Izrael se mi pridružuje v tej zavezi," je še dodal.
Po poročanju ameriške televizije CBS naj bi ZDA in Izrael načrtovala skupne napade na Iran, pri čemer naj bi bili med možnimi cilji rafinerije nafte in elektrarne. Trump je napade odložil, za to pa naj bi ga po navedbah medija Axios prosila Savdska Arabija, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem v soboto posvaril pred ameriško eskalacijo in dejal, da bodo iranske sile odločno odgovorile na vsako agresivno dejanje. Kot je še povedal po pogovoru s savdskim zunanjim ministrom Faisalom bin Farhanom, bodo ZDA, Izrael in vse vpletene zalivske države nosile polno odgovornost za morebitne nove napade, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Razmere na Bližnjem vzhodu so se po podpisu junijskega memoranduma o soglasju ponovno poslabšale, potem ko naj bi iranska stran po navedbah ZDA napadla plovila v Hormuški ožini, ki je strateško pomembna plovna pot za izvoz energentov iz Perzijskega zaliva. Sledilo je več zaporednih dni ameriških napadov na Iran in iranskih povračilnih napadov na ameriške cilje v regiji.