Donald Trump je v Veliki Britaniji sprožil ogorčenje veteranov vojne v Afganistanu, svojcev umrlih in ranjenih, ostro kritiko vseh strank, najostrejšo kritiko laburističnega premierja Keira Starmerja do zdaj, jezno pa se je odzval tudi princ Harry, ki je kot poklicni vojak dvakrat služboval v Afganistanu. Tam je bilo na bojiščih ubitih več kot 400 britanskih vojakov, ranjenih pa več kot 2000. Trump je, kdo ve zakaj, najbrž besno užaljen zaradi grenlandske košarice Danske in drugih članov Nata v Davosu, kjer je v neskončnem nekoherentnem govoru Grenlandijo štirikrat pomešal z Islandijo, v intervjuju za Fox News trosil žaljivke na račun evropskih članic Nata, ki so pomagale ZDA v vojni v Afganistanu. »Nikoli jih nismo potrebovali. Nikoli jih nismo zares za nič prosili. Rekli bodo, da so poslali nekaj vojakov v Afganistan, in res so jih, vendar so se držali nekoliko stran od frontnih linij.« Za dobro mero je dodal, da ni prepričan, da bi vojaško zavezništvo (Nato) pomagalo ZDA, če bi ga sploh kdaj potrebovali.
Žaljive in grozne besede
Britanski premier Keir Starmer je ogorčeno dejal, da so Trumpove besede žaljive in odkrito rečeno grozne, in po mnenju mnogih premehko zahteval opravičilo: »Če bi se meni zareklo kaj takega, bi se opravičil.« Princ Harry je dejal, da bi morali vsi spoštovati vojaške žrtve, in Trumpa, ki se je v mladosti med vietnamsko vojno petkrat izmaknil vpoklicu v armado domnevno zaradi študija in problemov s petami, spomnil na to, da je Nato po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001 prvič posegel po členu o kolektivni obrambi. ZDA so oktobra tega leta z namenom rušitve talibanskega režima sprožile invazijo na Afganistan, ker je zagotavljal zatočišče Osami bin Ladnu in njegovi Al Kaidi. Nato je pomagal z vojaki in opremo v tej vojni, ki so jo vodile ZDA. Več kot 3500 vojakov koalicije je izgubilo življenje. Med njimi je bilo največ Američanov: 2461. Velika Britanija je utrpela drugo najvišje število vojaških smrtnih žrtev v tej vojni, 457. Štiristo štirje so bili ubiti »v akciji«.
Po žalitvi hvala britanskih vojakov
Na samo njihovi svojci, ampak tudi več kot 2000 ranjenih vojakov, med katerimi se jih je skoraj 300 vrnilo domov brez noge ali obeh nog oziroma brez roke ali rok, je več kot ogorčenih nad Trumpom, ki mu je premier Starmer v soboto zvečer telefoniral. Vsebina pogovora ni znana, je pa Trump po njem na svojem družbenem omrežju truth social objavil – ne ravno – opravičilo. »Veliki in zelo pogumni vojaki Združenega kraljestva bodo vedno ob strani ZDA. V Afganistanu jih je umrlo 457, številni so bili hudo ranjeni, bili pa so največji med vsemi bojevniki. To je vez, ki je premočna, da bi se pretrgala. Vojska Združenega kraljestva, z izjemnim srcem in dušo, je brez primere (z izjemo ZDA). Radi vas imamo in vedno vas bomo imeli radi,« je zapisal Trump.
Starmer se še ni odzval, voditeljica opozicijskih konservativcev Kemi Badenoch pa je dejala, da je sicer zadovoljna, da je Trump priznal vlogo Velike Britanije v bitkah, v katerih je sodelovala z ameriškimi in drugimi Natovimi zaveznicami v Afganistanu, a dodala, da ne bi smel nikoli reči tega, kar je rekel.
Res je, a Trump je Trump in po spravljivih besedah je Veliki Britaniji spet »težil« s kritiko sporazuma o vrnitvi otokov Chagos Mavriciju, ki jo je pred kratkim razglasil za veliko neumnost, čeprav je ob podpisu maja lani dejal, da je »krasen sporazum«. Starmer naj bi zato, menda samo začasno, predlog zakona o vrnitvi otokov, o katerem bi danes (ponedeljek) morala razpravljati poslanska zbornica, umaknil iz parlamenta. Bolj verjetno je, da je to naredil, ker so v lordski zbornici trdili, da ga brez ameriške podpore ne morejo podpreti.