Po besedah več evropskih diplomatov, ki so bili seznanjeni z vsebino današnjega srečanja med generalnim sekretarjem Nata in Trumpom, ameriška zahteva meji na ultimat.
Tudi Berlin je v preteklih dneh sicer pokazal načelno pripravljenost za skupno misijo v ožini, vendar nemška vlada vztraja pri določenih pogojih, kot sta trden mandat Združenih narodov in trajno premirje ali celo izpogajana prekinitev ognja.
Grožnje z umikom vojske
Poleg zahtev glede Hormuške ožine Trump na partnerice v Natu izvaja močan pritisk tudi z drugimi grožnjami. Glede na poročanje ameriških medijev si Trump trenutno pripravlja seznam evropskih zaveznic, ki so ga podprle v vojni proti Iranu oziroma so mu nasprotovale. Poročila navajajo, da namerava Trump umakniti ameriške vojaške enote iz držav, ki bodo pokazale odpor. V središču pozornosti naj bi bila predvsem Španija, saj je tamkajšnja vlada ameriškim zračnim silam celo odrekla pravico do preleta bojnih letal in tankerjev.
Največja ameriška vojaška oporišča v Evropi gosti Nemčija, ki v zadnjem mesecu ZDA ni naložila nobenih omejitev pri uporabi velikih ameriških oporišč na svojih tleh. Kljub temu je Trump nemško vlado označil za nasprotnico vojne, predvsem zaradi izjave, da ta vojaška kampanja »ni naša vojna«. Čeprav so te besede pripisane obrambnemu ministru Borisu Pistoriusu, so jih v Beli hiši nemudoma pripisali kanclerju Friedrichu Merzu, ki se je sicer v svojih izjavah vselej odzival nekoliko bolj diplomatsko.