Če Iran v roku 48 ur ne odpre Hormuške ožine za ladijski promet, bodo ZDA uničile njegovo energetsko infrastrukturo, je malo po polnoči na omrežju Truth Social zapisal ameriški predsednik Donald Trump.
Iranska vojska je danes sporočila, da bo ciljala na energetsko infrastrukturo in obrate za razsoljevanje v regiji, če bo Trump uresničil svoje grožnje o uničenju iranskih termoelektrarn. Dodajajo še, da ostaja ključna plovna pot odprta za vse ladje, razen za plovila, povezana z njegovimi »sovražniki«.
Medtem pa Iran tudi grozi, da bo v primeru napada na energetsko infrastrukturo države celotno regijo pahnil v energetski mrk.
Iranska državna tiskovna agencija Mehr je namreč v svojem sporočilu opozorila, da bo v primeru »najmanjšega napada na električno infrastrukturo Islamske republike Iran celotna regija potopljena v temo«. Grafika s pomenljivim naslovom Poslovite se od elektrike prikazuje zemljevid Perzijskega zaliva z označenimi elektrarnami v državah, kot so Savdska Arabija, Katar, Združeni arabski emirati in Bahrajn, skupaj z njihovo vrsto in zmogljivostjo.
Besedilo na dnu grafike navaja, da se od 70 do 80 odstotkov velikih elektrarn v regiji nahaja ob obali Perzijskega zaliva in da je velik del te infrastrukture manj kot 50 kilometrov oddaljen od morja, zato naj bi bila v dosegu iranskih raket.
Sicer pa iz zalivskih držav tudi danes poročajo o novih iranskih napadih z brezpilotnimi letalniki in raketami. Združeni arabski emirati in Savdska Arabija so sporočili, da so zjutraj prestregli več izstrelkov nad svojim ozemljem.
Od zmanjševanja vojaških operacij, do stopnjevanja
Ameriški predsednik Trump je sicer v petek zvečer dejal, da razmišlja o postopnem zaključevanju vojaških operacij na Bližnjem vzhodu. V zvezi z zaščito ladij pri plovbi skozi Hormuško ožino pa se je znova obrnil na ameriške zaveznike. Zaveznike v Natu je označil za strahopetce, ker mu nočejo pomagati zavarovati ožine.
Številne države so se pridružile izjavi, ki jo je v četrtek objavila britanska vlada, v kateri so izrazile pripravljenost »prispevati k ustreznim prizadevanjem za zagotovitev varnega prehoda skozi Hormuško ožino«, vendar se s tem formalno niso zavezale pridružitvi katerikoli misiji na območju.
V Izraelu 100 poškodovanih
V iranskih raketnih napadih na izraelski mesti Dimona in Arad je bilo v soboto pozno zvečer ranjenih več kot 100 Izraelcev, med njimi 11 hudo ranjenih, je sporočila izraelska reševalna služba. Obe mesti sta blizu glavnega izraelskega jedrskega obrata za bogatenje urana. To je bil prvič, da so iranske rakete prešle izraelske sisteme zračne obrambe na območju okoli objekta.
»Če izraelski režim ne more prestreči raket na močno varovanem območju Dimona, je to operativno znak vstopa v novo fazo bitke,« je za X dejal predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf.
Tiskovni predstavnik izraelskih obrambnih sil je dejal, da napadi v Aradu in Dimoni kažejo, da se »iranski režim zateka k nepremišljenim napadom, ki le še bolj razkrivajo njegovo nestabilnost in neupoštevanje človeških življenj, medtem ko strateško ciljajo na civiliste«.
Benjamin Netanjahu je po napadu dejal, da je to »zelo težak večer« za Izrael. Napadi so se izognili izraelski zračni obrambi, kar je sprožilo zaskrbljenost in številna vprašanja, saj so zadeli blizu enega glavnih jedrskih objektov v državi, razmere povzemajo tuji mediji.
Iranske rakete do Berlina?
Izrael trdi, da ima Iran rakete dolgega dosega z dosegom 4000 km, to pa pomeni, da ima Teheran orožje, ki »lahko doseže London, Pariz ali Berlin«.
Opozorilo prihaja po tem, ko je Teheran izstrelil dve balistični raketi na skupno ameriško-britansko vojaško oporišče Diego Garcia, poroča Sky News. Čeprav raketi nista zadeli, naj bi preleteli približno 4000 km, kar je dlje, kar presega prej predvidene zmožnosti Teherana.
Načelnik izraelskega generalštaba, generalpodpolkovnik Ejal Zamir, je dejal, da te rakete niso namenjene napadu na Izrael. »Njihov doseg sega do evropskih prestolnic – Berlin, Pariz in Rim so vsi v neposredni bližini grožnje.«