Dobra dva meseca po začetku vojne, ki se je vsaj za ameriško administracijo domnevno končala, hkrati pa Donald Trump ob poskusih sklenitve dogovora s Teheranom še naprej grozi z obnovitvijo napadov, večina anketirancev ne ve, čemu je bila vojna potrebna. Približno 66 odstotkov anketirancev je namreč izjavilo, da Trump ni »jasno predstavil ciljev vojaškega posredovanja ZDA v Iranu«.
Javnomnenjska raziskava je sicer pokazala tudi, da so Američani zaskrbljeni zaradi naraščajočih cen energentov, odgovornost za nastale težave pa pripisujejo republikancem. Takšen rezultat ni presenetljiv, ko pa so se cene bencina v ZDA povzpele za kar polovico od začetka vojne v Iranu.
Zdaj je v raziskavi kar 63 odstotkov anketirancev priznalo, da so njihova gospodinjstva imela neposredne posledice zaradi naraščajočih cen zemeljskega plina. Ta rezultat je za osem odstotnih točk višji kot v zadnji tovrstni raziskavi, ki so jo izvedli sredi marca.
Prst uperjen v republikance
Ameriškega predsednika mora sicer še naprej skrbeti zaradi izjemno nizke priljubljenosti in podpore njegovemu delu. Le 36 odstotkov anketirancev ga podpira. To je sicer za dve odstotni točki več kot konec aprila, ko je s 34 odstotki dosegel najnižjo raven v njegovem trenutnem mandatu. Že tako je svoj mandat začel z izjemno nizko javnomnenjsko podporo. Ta se je januarja 2025 gibala pri 47 odstotkih.
Vse to razpoloženje med prebivalstvom utegne postati velika cokla za republikance na vmesnih kongresnih volitvah novembra letos. Petinšestdeset odstotkov anketirancev namreč za dvig cen energentov krivi republikance, medtem ko zgolj 27 odstotkov ljudi krivdo pripisuje demokratom.