Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu so predstavili različne možnosti, kako se lahko odzove na napade v Iranu. Med njimi naj bi bili klasični zračni napadi in tudi kibernetski napadi na Iran. Vendar v Beli hiši odločitve o tem še niso sprejeli. Novi sestanek o tem, kako naprej, naj bi bil v vrhu ameriške administracije danes.
Kitajska protestira zaradi uvedenih carin
Medtem pa je Trump, ki je večkrat napovedal ameriško posredovanje, če se bo iranski režim odločil pobijati protestnike, napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom. »Z veljavnostjo takoj bo vsaka država, ki posluje z Islamsko republiko Iran, plačevala 25-odstotno carinsko stopnjo na vse poslovanje z Združenimi državami Amerike. Ta odredba je dokončna in veljavna,« je Trump zapisal na omrežju Truth Social.
V administraciji sprva niso pojasnili, ali je Trumpova napoved namenjena predvsem državam, ki kupujejo iransko nafto. Islamska republika sicer večino svoje nafte izvaža na Kitajsko, med njene najpomembnejše trgovinske partnerje pa sodijo še Turčija, Irak, Združeni arabski emirati in Indija. Z napovedanimi carinskimi ukrepi so močno nezadovoljstvo že izrazili na Kitajskem, ki v povprečju dnevno kupi 1,38 milijona sodčkov iranske nafte oziroma 80 odstotkov njenega naftnega izvoza prek tankerjev. Napovedali so sprejetje vseh potrebnih ukrepov za zaščito svojih interesov, prav tako pa so izrazili nasprotovanje vsem nezakonitim enostranskim sankcijam.
Pahlavi želi čimprejšnje posredovanje ZDA
Po zadnjih podatkih civilnodružbenih organizacij se je število ubitih demonstrantov močno povečalo. Po podatkih norveške organizacije za človekove pravice Iran Human Rights je bilo ubitih vsaj 648 protestnikov. Nekoliko drugačni so podatki nevladne organizacije HRANA. Po njihovih ocenah je bilo ubitih 599 ljudi, od tega 510 protestnikov in 89 pripadnikov varnostnih sil.
V izgnanstvu živeči kronski princ Reza Pahlavi, ki že ves čas poskuša mobilizirati in usmerjati protestnike, je ameriškega predsednika pozval, naj čim prej ukrepa proti iranskemu režimu, saj protestniki v njegovi domovini kljub smrtonosnemu zatiranju prihajajo na ulice. »Najboljši način, da zagotovimo, da bo v Iranu umrlo manj ljudi, je čimprejšnje posredovanje, da se ta režim končno zruši in se končajo vsi problemi, s katerimi se spopadamo,« ocenjuje Pahlavi.
Po njegovi oceni je režim že prekoračil rdeče črte predsednika Trumpa in sedaj poskuša s ponudbo za pogajanja zavesti svet. Izognil se je sicer neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali pritiska na ameriškega predsednika, da bi dosegel zamenjavo režima v Iranu. Kot je dejal Pahlavi, Trump podpira zahteve protestnikov, ena izmed njih pa je, da mora režim pasti.
Prav tako se je Pahlavi izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali se počuti odgovornega za smrti vsaj dela protestnikov. V minulih tednih je namreč pozival k protestom, pred dnevi pa je protestnike pozval, naj poleg zasedanja javnih trgov zavzemajo tudi vladna poslopja. »To je vojna in vojna prinaša žrtve. Da bi ohranili in zaščitili ljudi ter zmanjšali število nedolžnih žrtev, ki bi jih ta režim ubil, je treba ukrepati,« je dejal Pahlavi. Da smo priča zadnjim dnevom ali tednom iranskega režima, je prepričan tudi nemški kancler Friedrich Merz.
Milijonski protiprotesti režima
Poleg tega, da se v Iranu nadaljujejo protirežimski protesti, so oblasti v ponedeljek uprizorile velike proteste v državi v podporo režimu. Zbralo naj bi se več milijonov ljudi. S protesti je bil zadovoljen vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej. Pohvalil je državljane, ki so se odzvali vabilu na demonstracije, in ocenil, da je bila množična udeležba zgodovinska, s čimer so preprečili načrt sovražnikov, da bi destabilizirali državo prek agentov. »Plemeniti iranski narod, danes ste opravili veliko delo in zaznamovali zgodovinski dan. Te množične manifestacije, polne trdne odločenosti, so preprečile zaroto tujih sovražnikov, za katero naj bi stali domači plačanci,« je sporočil Hamenej.