Analitiki že od prvega nastopa ameriškega podpredsednika J. D. Vancea na varnostni konferenci v Münchnu lani opozarjajo na težave Trumpove vizije izolacionističnih ZDA, ki pa vseeno želijo ohraniti vlogo globalnega hegemona. Muskove reze v ameriške vzvode mehke moči, kot je USAID, so analitiki označevali za veliko napako in krčenje ameriškega vpliva v svetu.
Enaki pomisleki so spremljali tudi Trumpovo politično »inovacijo«, da je najbolj »donosno« v kot stisniti svoje najtesnejše zaveznike, kot so Kanada, Japonska, Velika Britanija in EU, ter države, ki najnujnejše potrebujejo pomoč ZDA, kot je Ukrajina.
Po letu dni kritiziranja, žaljenja in groženj evropskim voditeljem Trump zdaj spoznava vrednost prijateljev na strateško pomembnih mestih – vsaj če imajo vojaške zmogljivosti, ki jih lahko uporabi, piše Politico. Da bi bila vojna ZDA in Izraela proti Iranu v prvih dneh precej lažja, če britanski premier Keir Starmer ameriškim bombnikom ne bi odrekel dovoljenja za vzlet iz britanskih letalskih oporišč, se je ta teden pritožil tudi Trump.
Vrednost široke baze zaveznikov
»Domnevam, da predsednik Trump za vojno v Iranu ni poskušal dobiti podpore Nata – morda se mu to ni zdelo vredno,« je za Politico povedala Emily Thornberry, predsednica odbora za zunanje zadeve v britanskem parlamentu in članica Starmerjeve laburistične stranke. »Sumim, da se morda zdaj uči lekcije o vrednosti široke baze zaveznikov.«
V ZDA so nekateri tveganja predvideli. General Dan Caine, načelnik štaba združenih sil ZDA, naj bi Trumpa opozoril, da bo vojna z Iranom brez podpore ključnih zaveznikov nevarnejša, poroča Washington Post. Glede tega so se v zasebnih pogovorih strinjali tudi vladni uradniki EU. »Trump za to potrebuje Evropo,« je za Politico dejal eden od njih.
V ZDA so sicer optimistični, da bo Bela hiša prejela potrebno evropsko podporo. Tako vsaj meni višji uradnik Bele hiše, ki je anonimno govoril s Politicom. Ocenjuje, da so dobri odnosi z ZDA za Evropo preveč pomembni tudi zaradi vodilne vloge ZDA v Natu. Uradnik je prav tako zmanjšal pomen Trumpovih groženj z vojaškim posredovanjem za priključitev Grenlandije na širše čezatlantske odnose. »To za nas ni več tema,« dodal.
Strah pred ameriškim samouničenjem
Anonimni uradnik ima nemara prav. Tudi sicer Evropa ni sama iskala neodvisne poti in se na lastno pest otepala dobrih odnosov z ZDA. Je pa dosedanja izkušnja v Iranu tudi trenutni ameriški administraciji pokazala, da nezanemarljiv delež moči Washingtona izvira tudi iz njegove razvejane mreže zavezništev. In da se ZDA z izolacionistično politiko ter rušenjem dobrih odnosov z zaveznicami iz globalne velesile v resnici premika v smeri regionalne velesile.
Je pa Constance Stelzenmüller, strokovnjakinja za Nemčijo in čezatlantske odnose na Brookings Institution, pri nestrankarskem možganskem trustu iz Washingtona opozorila, da je velik del kritik na račun zunanje politike Donalda Trumpa treba razumeti tudi v luči samoohranitvenih instinktov ameriških zaveznic.
»Evropejce ob pogledu na vse to resnično skrbita ameriška predrznost in preobremenjenost,« je dejala. »Misel, da smo morda priča samouničenju ameriške moči – to je tisto, kar po mojem mnenju vliva strah v kosti celo najbolj kritičnim zaveznikom.«