Medtem ko se živo srebro v ukrajinski prestolnici nevarno približuje točki, kjer mraz ne povzroča samo neugodja, temveč smrt, se je v Beli hiši odvil eden bolj nenavadnih prizorov sodobne diplomacije. Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek sredi sestanka kabineta, v varnem in ogrevanem zavetju Washingtona, razglasil diplomatski preboj, ki temelji na vremenski napovedi.
Po Trumpovih besedah je ruski predsednik Vladimir Putin pristal na enotedensko prekinitev ognja nad Kijevom in drugimi ukrajinskimi mesti. Razlog? Prihajajoči polarni val, ki naj bi temperature v Kijevu spustil do minus 30 stopinj Celzija.
»Osebno sem prosil predsednika Putina, naj en teden ne strelja na Kijev,« je dejal Trump in zanj značilno dodal opazko, ki v kontekstu brutalne vojne zveni skoraj nadrealistično: »In on je to sprejel. Moram vam reči, to je bilo zelo lepo od njega.«
Orožje, imenovano zima
Če držijo Trumpove navedbe – Kremelj dogovora uradno še ni potrdil – bi to pomenilo začasen odstop od ruske strategije, ki jo vojaški analitiki opazujejo že mesece: sistematično uničevanje ukrajinske energetske infrastrukture z namenom, da bi zimo spremenili v orožje.
Razmere v Kijevu so že zdaj kritične. Pri trenutnih temperaturah okoli minus deset stopinj Celzija so izpadi ogrevanja in elektrike stalnica. Ruska vojska cilja termoelektrarne, transformatorske postaje in celo vodovodne sisteme. Prebivalci se noč za nočjo soočajo z dilemo: ostati v mrzlih stanovanjih ali tvegati pot v zaklonišča med zračnimi alarmi.
Prihajajoči teden, ko meteorologi napovedujejo padec temperatur do minus 30 stopinj, bi brez premirja lahko postal najtrši teden vojne.
Diplomatski poker
Samo v torek in sredo, dan preden je Trump oznanil domnevni dogovor, je realnost vojne pokazala svoj pravi obraz. V Kijevu je v ruskih napadih umrlo 16 ljudi. V Harkovu je brezpilotni letalnik zadel potniški vlak, pri čemer je umrlo šest civilistov.
Še bolj zaskrbljujoče je nedavno dogajanje na strateški ravni. Sredi meseca naj bi z orešnikom, ki je sila nevarna raketa, zadela cilj v zahodni Ukrajini, kar so opazovalci razumeli kot neposredno opozorilo zvezi NATO, da Putin ne namerava popustiti.
Trumpova intervencija prihaja v ključnem trenutku. Napovedano je novo srečanje med ukrajinskimi in ruskimi predstavniki. Ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je namignil, da bodo ZDA ponovno prisotne pri pogajanjih.
Analitiki se sprašujejo, ali je Trumpova »prošnja« del širše strategije za pripravo terena. Če bi orožje res utihnilo za teden dni, bi to ustvarilo minimalno zaupanje, potrebno za resnejše pogovore.
Zelenski: Cenimo prizadevanja naših partnerjev
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v objavi na omrežju X zahvalil Trumpu in zapisal: "Pomembna izjava ameriškega predsednika o možnosti zagotavljanja varnosti Kijevu in drugim ukrajinskim mestom v tem izjemno mrzlem zimskem obdobju. Oskrba z električno energijo je temelj življenja. Cenimo prizadevanja naših partnerjev, ki nam pomagajo varovati življenja."
"Naše ekipe so o tem razpravljale v Združenih arabskih emiratih. Pričakujemo, da bodo dogovori tudi uresničeni," je dodal Zelenski.
450 stanovanjskih blokov brez ogrevanja
V ukrajinski prestolnici Kijev je več kot 450 stanovanjskih blokov še vedno brez daljinskega ogrevanja. V najbolj prizadeti četrti Troješčina so zjutraj na omrežje ponovno priključili sto stavb, je prek telegrama sporočil župan Vitalij Kličko. Kljub temu se večina še vedno neogrevanih stavb nahaja prav v tem severovzhodnem delu mesta.
Po sobotnem ruskem obstreljevanju toplarn je bilo približno 6000 stanovanjskih blokov (dobra polovica milijonskega mesta) brez daljinskega ogrevanja pri temperaturah globoko pod ničlo. Elektrodistributer je moral uvesti nujne odlope elektrike. Šele v četrtek zjutraj so ponovno prešli na načrtovane odlope, kar pomeni, da imajo številni prebivalci Kijeva zdaj elektriko vsaj pet do osem ur dnevno.