ZDA so pripravljene dati Ukrajini varnostna zagotovila pod pogojem, da se umakne iz celotnega Donbasa. To ponudbo za domnevno trajen mir je v intervjuju za agencijo Reuters zavrnil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Ukrajinska vojska bi se morala umakniti s 5000 kvadratnih kilometrov ozemlja, ki jih ruska vojska v Donbasu še ni osvojila. Zelenski pravi, da Donald Trump izvaja nanj pritisk, ker hoče hitro končati ukrajinsko vojno, da bi se lahko bolj posvetil vojni proti Iranu. Zaradi te vojne na Bližnjem vzhodu bo Ukrajina tudi vse težje dobila ameriške pošiljke streliva in orožja, zlasti za protizračno obrambo. To je na vrhu G7 dal vedeti tudi ameriški zunanji minister Marco Rubio. Sicer za njih od lani, ko se je Trump vrnil v Belo hišo, plačujejo evropske države. Rubio je še povedal, da ameriški cilj ostaja s pogajanji doseči čimprejšnji mirovni dogovor med Ukrajino in Rusijo.
O nadaljnjih korakih se bodo zunanji ministri EU z visoko zunanjepolitično predstavnico Kajo Kallas na čelu prihodnji teden v Kijevu posvetovali z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sibiho. »Prinesli bomo tudi jasno sporočilo, in sicer da mora Rusija odgovarjati za svoje vojne zločine,« je napovedala Kallasova. Sibiha sicer ocenjuje, da imajo ZDA še vedno ključno vlogo pri končanju vojne z Rusijo. »Predlogi Ukrajine so realistični in izvedljivi. Pritisk na Rusijo je ključen, da Moskva konča vojno,« je dejal Sibiha, ki se je ob robu vrha G7 sešel z Rubiem.
Ruski parlamentarci v kongresu
Zelenski še vedno zahteva trdna varnostna jamstva mednarodnih partnerjev, tudi ameriškega kongresa, da v primeru miru Rusija ne bo znova napadla. Umiku z zahoda Donbasa, kjer je – tudi z mestoma Kramatorsk in Slovjansk – ukrajinska vojska utrdila obrambno črto, pa nasprotuje, ker bi s tem ogrozil varnost celotne Ukrajine in »tudi Evrope«. S Češkoslovaško je bilo konec jeseni 1938, ko je na zahtevo Londona in Pariza Hitlerju prepustila Sudete, kjer je zgradila obrambno črto.
Vsekakor je nenavadna velika Trumpova naklonjenost do Putina. V četrtek so trije Putinovi poslanci ruske dume v Washingtonu obiskali manjšo skupino ameriških kongresnikov, ki so blizu Trumpu. Obe strani sta poudarili nujnost dialoga in podprli »mirovna prizadevanja« obeh predsednikov. Putinov svetovalec Kiril Dmitrijev je to srečanje označil za zgodovinsko. Govornik Kremlja Dmitrij Peskov pa si želi, da bi ti »prvi previdni koraki vodili k oživitvi bilateralnih odnosov«.
Do tega prvega neposrednega stika obeh parlamentov po 25 letih je prišlo v času, ko so med Belo hišo in Kremljem povsem zastala pogajanja o koncu vojne v Ukrajini. Februarja je prišlo še do treh srečanj med ameriškimi, ruskimi in ukrajinski pogajalci. A nič ni znanega o nadaljevanju teh mirovnih pogajanj. Sicer je ukrajinski zunanji minister Sibiha, ki naj bi kmalu obiskal Kitajsko, izjavil tudi, da bo Peking igral pomembno vlogo v prihodnjih pogajanjih, ker ima velik vpliv na Moskvo.
Musk je oslabil rusko vojsko
Po podatkih washingtonskega Inštituta za vojne študije (ISW) je Ukrajina v zadnjih treh mesecih osvojila vsaj 350 kvadratnih kilometrov na jugu. Februar naj bi bil po letu 2022 prvi mesec, ko je Ukrajina osvojila več svojega ozemlja, kot ga je izgubila. Vsekakor ruske enote po tem, ko jim je Elon Musk zaradi neplačevanja računov ukinil internet Starlink, slabše komunicirajo med seboj.
V četrtek in petek je ukrajinska vojska, kot sama poroča, z brezpilotniki na Krimu napadla radarski sistem in postajo za nadzor brezpilotnikov, v Donecku skladišče streliva, na severu Rusije tovarno fosfatov in jeklarno, na območju Sankt Peterburga pa več pristanišč in naftno infrastrukturo.
Po podatkih iz Kijeva je ruska vojska zadnjo noč nad Ukrajino izstrelila 102 brezpilotnika, od tega jih je protizračna obramba onemogočila 93. A samo v noči s ponedeljka na torek je predvsem zahodni del Ukrajine napadlo okoli tisoč ruskih brezpilotnikov, zaradi česar je umrlo sedem civilistov.