Ameriški predsednik Donald Trump je z dvajsetimi predsedniki, premierji in diplomatskimi predstavniki ustanovnih članic odbora za mir podpisal statut odbora. S tem naj bi odbor po napovedih povezovalke dogodka postal mednarodna organizacija. Trump je zagotovil, da obstaja zaveza, da se zagotovita demilitarizacija Gaze in njena »čudovita obnovitev«.Ob tem je napovedal, da bo Odbor sodeloval z Združenimi narodi, ki jih je ponovno kritiziral zaradi njihovega neizkoriščenega potenciala. Med ustanovnimi članicami iz Evrope so denimo Madžarska (statut je podpisal premier Viktor Orban), Bolgarija in Kosovo.
Trumpov zet Jared Kushner je obnovitvene načrte za Gazo predstavljal ob fotografiji z modernimi stolpnicami posejane Gaze. Kot je dejal, pa se nameravajo v naslednjih 100 dneh najprej osredotočiti na zagotavljanje humanitarne pomoči in začasnih domov za prebivalce Gaze.
Novi predstavnik odbora v Gazi Nikolaj Mladenov je ocenil, da prebivalstvo Gaze sedaj dobiva novo priložnost. Mednarodno skupnost je pozval k podpori obnovitvenim načrtom Gaze z besedami: »Odložite svoje strahove in se osredotočite na to, kar moramo sedaj postoriti.«
Organ za ves svet
Trumpov odbor za mir je sicer močno kontroverzen tako zaradi obsega njegovega delovanja kot zaradi predsednikovih pooblastil v njem in članarine, ki jo Bela hiša pričakuje za trajno članstvo. Prvenstveno je bil odbor za mir, katerega ustanovitev je potrdil tudi varnostni svet Združenih narodov, namenjen zgolj nadzoru tehnokratske palestinske vlade v Gazi.
Toda Trump želi obseg delovanja odbora za mir razširiti na ves svet, s strukturo in članstvom pa bi utegnil tekmovati z varnostnim svetom Združenih narodov. Gaza v statutu odbora ni omenjena niti enkrat. Namesto tega se predlaga široko pooblastilo za novo mednarodno organizacijo. Ta naj bi si »prizadevala za spodbujanje stabilnosti, ponovno vzpostavitev zanesljivega in zakonitega upravljanja ter zagotovitev trajnega miru na območjih, ki so prizadeta ali ogrožena zaradi konfliktov«.
Le Trump ima pravico veta
Cilj Trumpovega odbora za mir je torej razreševati konflikte po svetu. Mandat članic naj bi bil tri leta. Daljše članstvo bi si lahko kupile z milijardo dolarjev članarine. O članstvu posameznih držav bo odločal predsednik Trump, ki ima dosmrtno predsedniško funkcijo vodje odbora. Podeljena mu je tudi najvišja avtoriteta za razlago statuta, prav tako mu je dodeljena pravica veta na ključne odločitve, ki se sicer sprejemajo z večino. Ameriški predsednik je ta teden poskušal zmanjšati bojazni, da bi s svojim odborom poskušal nadomestiti OZN. »Menim, da moramo OZN pustiti, da nadaljuje svoje delo, ker ima velik potencial,« je dejal Trump.
V izvršnem odboru bodo prevladovali člani ameriške administracije: v njem bodo zunanji minister Marco Rubio, Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff, Trumpov zet Jared Kushner in nekdanji britanski premier Tony Blair, ki je po prelomu tisočletja nekaj časa tudi predsedoval bližnjevzhodni četverici za mir (ZDA, EU, Rusija in ZN), katere namen je bil doseči mir v izraelsko-palestinskem konfliktu.
Kdo prihaja v klub izbrancev?
Odbor naj bi bil sestavljen tudi iz večjega števila držav. Okoli 60 vabil je ameriška administracija poslala voditeljem sveta, vendar so mnogi sodelovanje zavrnili. Bela hiša je sporočila, da je doslej 35 svetovnih voditeljev privolilo v sodelovanje v odboru. Med njimi je voditelj Izraela Benjamin Netanjahu, ki je zagrešil genocid v Gazi. Vanj je Trump povabil tudi Vladimirja Putina, ki pa dokončne privolitve v sodelovanje še ni dal, je pa iz zamrznjenih ruskih sredstev na Zahodu pripravljen primakniti milijardo dolarjev za delovanje odbora. Sodelovanje je potrdil tudi beloruski samodržec Aleksander Lukašenko.
Pozitivno so se na vabilo odzvali še savdski princ Salman, jordanski kralj Abdulah II., katarski emir Al Tani, egiptovski predsednik Abdel Fatah Al Sisi, katarski emir šejk Mohamed bin Zajed Al Nahjan, bahrajnski kralj Hamad bin Isa Al Khalifa in maroški kralj Mohamed IV. Iz Turčije so sporočili, da bo predsednika Recepa Tayyipa Erdogana zastopal zunanji minister Hakan Fidan. V odboru bodo sodelovali še voditelji Kazahstana, Armenije, Azerbajdžana, Paragvaja, Vietnama in Argentine.
Iz Evrope se Trumpu obeta bolj skromna udeležba. V sodelovanje so privolili madžarski premier Viktor Orban, kosovska predsednica Vjosa Osmani, albanski premier Edi Rama in bolgarski premier Dimitrov Željakov. Za povabilo so se zahvalili v Franciji, Nemčiji, Italiji, Sloveniji, Norveški, na Švedskem, v Veliki Britaniji. Dokončno se o sodelovanju denimo še niso izrekli v Ukrajini, Kanadi, na Hrvaškem in Kitajskem. Tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen glede ponujenega članstva še ostaja neodločena.
