Iran je bil v internetni temi že pet dni, ko so oblasti državljanom izključile dostop do svetovnega spleta. Le redkim je uspelo prek satelitskega sistema Starlink ameriškega milijarderja Elona Muska spraviti videoposnetke in novice o dogajanju v Iranu iz države. Kljub tehnološkemu mrku so bila poročila o vsaj 2000 mrtvih, kar je tiskovni agenciji Reuters sporočil neimenovani iranski uradnik, več kot zaskrbljujoča. Število aktualnih žrtev je bilo krepko nad 550 mrtvimi, ki so jih v Iranu zabeležili med protesti v letih 2022 in 2023, ko se je država dvignila na noge za ženske pravice in politične spremembe v državi po smrti 22-letne Mahse Amini, ki je umrla v policijskem pridržanju zaradi napačno nošene naglavne rute.
Varnostne sile naj bi tokrat po poročanju civilnodružbenih organizacij streljale neposredno v protestnike. Že v sredo so po zagotovilih nevladne organizacije Hengaw načrtovale usmrtitev prvega protestnika. Ob tem navajajo, da so tako hitre usmrtitve nenavadne; ob protestih pred štirimi leti so jih izvedli precej pozneje. Tudi takšna hitra izvedba prve usmrtitve – oblasti so smrtno kazen napovedovale za vse požigalce, saboterje in napadalce na varnostne sile – naj bi kazala, pod kako velikim pritiskom je režim.
Kaj bo storil Trump?
Je teh domnevno 2000 žrtev – civilnodružbene organizacije v izgnanstvu živečih iranskih aktivistov so sicer imele potrjenih »zgolj« okoli 600 smrtnih žrtev – dovolj, da bi ameriški predsednik Donald Trump uresničil svojo večkrat izrečeno grožnjo in vojaško posredoval proti režimu? Na to vprašanje v torek še ni bilo dokončnega odgovora. V Beli hiši so ponovno razpravljali o možnostih, ki bi jih lahko proti Teheranu sprožila administracija, prav tako so se na nujni vladni seji zvečer sešli v izraelski vladi. Ameriški premisleki so se gibali na različnih stopnjah odziva: od psiholoških operacij, kibernetskih napadov pa vse do klasičnih zračnih napadov na cilje iranskega jedrskega programa, balističnih raket in tarč režima.
Vendarle je Trump proti večeru sporočil protestnikom, naj protestirajo naprej in prevzamejo državne institucije. »Shranite imena morilcev in nasilnežev. Plačali bodo visoko ceno. Odpovedal sem vse sestanke z iranskimi uradniki, dokler se ne preneha nesmiselno ubijanje protestnikov. Pomoč je na poti,« je ob pristavku »Naredite Iran spet velik« na omrežju truth social zapisal Trump.
Za to, da bi čim prej prišlo do napada in bi ameriška administracija tako zaščitila življenja Irancev, se zavzema v izgnanstvu živeči kronski princ Reza Pahlavi, ki se že vse od začetka poskuša uveljaviti kot voditelj protestov iz tujine. Pred dnevi je Irancem sporočal, naj po zavzetju mestnih središč napadejo še vladna poslopja, pripadnike varnostnih sil pa pozival k temu, naj se postavijo na pravo stran zgodovine in podprejo protestnike. Ko pa so se pojavile visoke številke o smrtnih žrtvah, se je izogibal odgovoru na vprašanje, ali se počuti odgovornega za smrt vsaj dela protestnikov. »To je vojna in vojna prinaša žrtve. Da bi zmanjšali število žrtev, nedolžnih žrtev, ki bi jih ta režim ponovno ubil, je treba ukrepati,« je dejal Pahlavi.
Iranska vlada pripravljena na vse
Vendar ameriška administracija ohranja odprt dialog s Teheranom, potem ko naj bi že v nedeljo iranska stran poklicala v Washington, da je pripravljena na pogajanja. Klic je sledil grožnji, da bi Iran lahko sprožil tudi preventivne napade na ameriške cilje v regiji, ob čemer so se omenjala predvsem njihova vojaška oporišča. Kontaktna oseba za Iran v Washingtonu je posebni odposlanec Steve Witkoff.
»Pripravljeni smo na kakršno koli akcijo. Če želijo vojaško akcijo, ki so jo enkrat že preizkusili, a niso dosegli nobenih rezultatov, smo na to pripravljeni,« je v torek ponovil iranski zunanji minister Abas Aragči. Ali se utegne iz ameriško-iranskega dialoga kaj izcimiti, ni jasno. Aragči opozarja, da so ameriške zamisli neskladne z njihovimi grožnjami Iranu, kar je precej jasen znak, da bi režim bil pripravljen sprejeti nekak dogovor o iranskem jedrskem programu, če bi mu ZDA prenehale groziti.
Ameriška administracija vsaj za zdaj stavi na krepitev posrednega pritiska, in sicer v obliki novih gospodarskih sankcij proti iranskim trgovinskim partnerjem. S 25-odstotnimi carinami na uvoz teh držav v ZDA želijo pritisniti nanje, da se odpovejo trgovanju z iransko nafto. Država, ki bi bila zaradi teh carin najbolj prizadeta, je največja odjemalka iranskega tekočega zlata – Kitajska. V Pekingu so uvedbo carin že obsodili.
So pa bili nad naraščajočim številom žrtev ogorčeni v mednarodni skupnosti. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je zgrožen zaradi naraščajočega nasilja iranskih varnostnih sil in je zahteval njegovo takojšnjo ustavitev. Podobno meni predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je napovedala pripravo novih evropskih sankcij proti Iranu. Oblasti v Iranu so medtem v ponedeljek izvedle milijonske proteste v podporo vladi. Visoko udeležbo so slavili kot zmago ljudstva, ki je preprečilo vojaško posredovanje iz tujine. Hkrati so tujim veleposlanikom prikazovali videoposnetke, kako protestniki streljajo na varnostne sile. Prav tako je bilo po televiziji mogoče videti slike prestrežene pošiljke opreme za povezovanje na sistem Starlink, ki naj bi ga nepridipravi v Iranu uporabili pri naslednjem napadu na državo.
