Venezuela je v OZN obsodila »sovražne akcije« ZDA, ker proti njenim ozemeljskim vodam plujejo trije ameriški rušilci s 4000 pripadniki mornariške pehote in najmanj ena podmornica. Bela hiša trdi, da gre za »operacijo proti trgovini z drogo ob venezuelskih morskih mejah«.
Predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je dejala, da so ZDA odločene uporabiti »vse elemente ameriške moči« za zajezitev trgovine z drogami iz Venezuele. Ponovila je staro obtožbo ZDA, da je venezuelski predsednik Nicolas Maduro vodja kokainskega kartela: »Madurov režim ni venezuelska zakonita vlada, ampak narko-teroristični kartel, Cartel de los Soles. Po mnenju naše administracije Maduro ni zakoniti predsednik, ampak vodja tega kartela na begu, in zato v ZDA obtoženec.«
Nova, vojaška sestavina groženj
Venezuela trdi, da je pred svoje obale poslala večje vojaške ladje in drone, da bi se spoprijela s trgovino za mamili. Pošiljanje ameriških in venezuelskih vojaških ladij v morje pred venezuelsko obalo prinaša novo, nevarno vojaško sestavino v zaostritev odnosov med državama. ZDA predsednika Maduro, ognjevitega »chavista«, kot pravijo ideološkim sledilcem najbolj znanega venezuelskega levičarja, revolucionarja in vojaškega častnika, pokojnega predsednika Huga Chaveza, že dolgo obtožujejo, da vodi kokainski kartel Cartel de los Soles, ki ga je Trumpova administracija razglasila za teroristično organizacijo.
Ameriški pritisk je očitno zalegel, saj je venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López sporočil, da bo na mejo s Kolumbijo poslal dodatnih 15.000 vojakov. López je dodal, da gre za del načrta, po katerem naj bi s Kolumbijo ustvarili skupno območje razvoja in miru in ukrepali proti terorističnim, oboroženim mamilarskim skupinam, ki delujejo na meji in poskušajo vstopiti na venezuelsko ozemlje.
50 milijonov dolarjev za Madurovo prijetje
Še v začetku avgusta je kazalo, da napetosti v odnosih med državama popuščajo. Venezuela je ameriški naftno-plinski družbi Chevron obnovila licenco za delovanje na svojem ozemlju in z ZDA podpisala sporazum o izmenjavi političnih zapornikov. Potem pa je Trump 7. avgusta podvojil nagrado za informacije, ki bi privedle do prijetja Madure, s 25 na 50 milijonov dolarjev.
Venezuela, ki je na 21. mestu med največjimi izvoznicami nafte in 31. mestu med izvoznicami naravnega plina, je vajena ameriških obtožb, a tokrat se odziva veliko bolj resno kot prej. Njen zunanji minister Yvan Gil pravi, da ameriške grožnje ne vplivajo samo na Venezuelo, ampak ogrožajo stabilnost celotne regije. »Priče smo ustvarjanju opravičila za napad,« je pristavil obrambni minister López. »To smo že vse velikokrat doživeli. Ko ZDA zmanjka argumentov, si začnejo izmišljevati obtožbe in jih ponavljati.«
Ameriško državno tožilstvo Maduri pripisuje sodelovanje s kolumbijsko gverilsko skupino Farc, da bi ZDA preplavil s kokainom, venezuelskimi narko tolpami, kot je Tren de Aragua, ki jih je Trumpova administracija razglasila za teroristične organizacije, in celo z mogočnim kartelom Sinaloa, ki deluje v Mehiki. Ameriška zvezna agencija za boj proti drogam DEA trdi, da je zasegla 30 ton kokaina, od katerih naj bi bilo sedem ton Madurovih.
Mobilizacija narodne milice
V Venezueli zavračajo obtožbe o Maduri kot vodji kartela kot absurdne, patetične in smešne. Maduro je sredi tedna zaradi »ameriških groženj« razglasil mobilizacijo štirih milijonov pripadnikov narodne milice, obenem pa se javno pohvalil, da mu je kitajski predsednik Xi Jinping podaril nov pametni telefon huawei, in zaigral pogovor z njim v mandarinščini.
Medtem ko Kitajska postaja vse pomembnejši ekonomski in strateški partner pod Madurom osamljene Venezuele, poznavalci trdijo, da kljub obsodbam ameriških groženj ne bo posegla v konflikt z ZDA. Maduro ima vse večji problem tudi z glavno opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado in njenimi sodelavci, ki živijo v izgnanstvu in vse bolj vplivajo na oblikovanje poskusov Trumpove administracije, da bi v Venezueli zrušili Madura in chavizem ter ustoličili ZDA naklonjeno vlado.
