Strategija na 33 straneh, ki jo je danes objavila Bela hiša, velja za redko uradno razlago Trumpovega pogleda na zunanjo politiko. Takšne strategije, ki jih ameriški predsedniki običajno objavijo enkrat v mandatu, po poročanju spletnega medija Politico lahko pomagajo oblikovati način, kako ameriška vlada dodeljuje proračunska sredstva in določa politične prioritete.
Dokument po navedbah Politica nenavadno veliko pozornosti posveča zahodni polobli, predvsem v luči zaščite ZDA. Navaja, da je varnost meja primarni element nacionalne varnosti, in posredno omenja prizadevanja Kitajske, da bi pridobila oporo v Ameriki. »ZDA morajo na zahodni polobli prevladati, kar je pogoj za našo varnost in blaginjo, pogoj, ki nam omogoča, da se v tej regiji samozavestno uveljavljamo, kadar in kjer je treba,« navaja dokument.
Strategija opisuje takšne načrte kot del Trumpovega dodatka k Monrojevi doktrini iz leta 1823, po kateri ZDA ne bodo dopuščale zlonamernega tujega vmešavanja v svojo poloblo.
Trump je v strategiji najbolj oster do ameriških zaveznic v Evropi. Posredno kritizira prizadevanja za omejevanje skrajno desnih strank v Evropi in takšna dejanja označuje za politično cenzuro. Nakazuje tudi, da bodo migracije temeljito spremenile evropsko identiteto do te mere, da bi to lahko škodovalo zavezništvu z ZDA. Priznava pa gospodarske in druge prednosti Evrope in to, kako je partnerstvo Amerike z večino celine pomagalo ZDA.
Po drugi strani v dokumentu ni veliko kritik Rusije. Strategija poudarja, da je v temeljnem interesu ZDA, da se pogajajo za hitro prenehanje sovražnosti v Ukrajini in da se zmanjša tveganje ruske konfrontacije z drugimi državami v Evropi.
Administracija napoveduje tudi ponovno uravnoteženje gospodarskih odnosov s Kitajsko, pri čemer bo prednost dala vzajemnosti in pravičnosti, da bi obnovila gospodarsko neodvisnost ZDA.
Strategija še navaja, da želijo ZDA preprečiti vojno v indopacifiški regiji. To je namig na naraščajoče napetosti v regiji, tudi med Kitajsko in zavezniki ZDA, kot sta Japonska in Filipini. Napoveduje tudi ohranitev politike glede Tajvana.
Dokument tudi zavrača ambicije mnogih manjših držav. »Premoč večjih, bogatejših in močnejših držav je večna resnica mednarodnih odnosov,« navaja strategija. Omenja tudi, da konflikt ostaja najbolj problematična dinamika na Bližnjem vzhodu, vendar je danes ta problem manjši, kot je bil. Najmanj pozornosti med vsemi celinami pa namenja Afriki.
Strategija tudi poudarja, da bi morale ZDA imeti visoke standarde za posredovanje zunaj svojih meja, a tudi, da želijo »preprečiti pojav dominantnih nasprotnikov«.
Veliko prostora posveča hvali Trumpa. Opisuje ga kot predsednika miru in ga pohvali, da »uporablja nekonvencionalno diplomacijo«.
V prvem Trumpovem mandatu se je nacionalna varnostna strategija v veliki meri osredotočala na konkurenco ZDA z Rusijo in Kitajsko. Nacionalna varnostna strategija je prvi v vrsti pomembnih dokumentov Trumpove administracije o obrambni in zunanji politiki. Med njimi je tudi nacionalna obrambna strategija, pri kateri je po navedbah Politica pričakovati podobno osnovno usmeritev.
