Neformalno srečanje zunanjih ministrov Nata v četrtek in petek na Švedskem je – pred julijskim vrhom Nata v Ankari – potekalo v času, ko je Donald Trump zelo jezen na evropske zaveznice, ker nočejo sodelovati v vojni proti Iranu. Njegov zunanji minister Marco Rubio je pred letom na Švedsko dejal, da si države, ki ne podpirajo ZDA v Perzijskem zalivu, ne zaslužijo članstva v Natu. Španija, Francija, Velika Britanija in Italija (kjer je premierka Giorgia Meloni še nedavno veljala za Trumpovo prijateljico) so Američanom celo omejile uporabo svojega zračnega prostora in ameriških oporišč na svojem ozemlju. Trump, ki je aprila razmišljal o izstopu ZDA iz Nata, »papirnatega tigra«, je obljubil ukrepe proti tem državam, ki zagovarjajo svojo politiko z argumentom, da se Trump z njimi ni posvetoval pred napadom na Iran 28. februarja, niti jih ni o tej svoji nameri obvestil.
V petek je Rubio, ki v nasprotju s podpredsednikom J. D. Vanceom velja za zagovornika Nata, ob prihodu na srečanje Natovih zunanjih ministrov dejal: »Predsednik (Trump) je zaskrbljen glede odziva zaveznic na naše operacije na Bližnjem vhodu. Na to vprašanje bo treba odgovoriti, ampak ne bomo ga rešili danes.«
ZDA poslale 5000 vojakov na Poljsko
Mnogi so pričakovali, da bodo ZDA začele zmanjševati število svojih vojakov v Evropi, ki jih je malo več kot 80.000. Tako je v petek zjutraj Trump presenetil, ko je sporočil, da bo na Poljsko poslal 5000 vojakov. Pri tem se je skliceval na dobre odnose s poljskim predsednikom Karolom Nawrockim, ki je desni populist.
V Evropi se vendarle bojijo, da bo Trump na tak način, zaradi neke svoje kaprice, brez posvetovanja z zaveznicami, z napotitvijo ameriških vojakov nagradil države, ki so mu všeč, in z umikom ameriških vojakov kaznoval tiste, ki so pri njem v nemilosti. Slednje se kaže pri Nemčiji, kjer je kancler Friedrich Merz aprila izjavil, »da je Iran ponižal ZDA in da Američani (glede Irana) nimajo strategije«. Trump je namreč zatem napovedal, da bo iz Nemčije umaknil 5000 od 38.000 vojakov. Več jih ne bi mogel umakniti, ker lahko zmanjša število vojakov v Evropi pod 76.000 le z odobritvijo ameriškega kongresa.
Trump hoče, da evropske članice Nata pomagajo pri odpravljanju blokade v Hormuški ožini. Za zdaj je velika večina Natovih držav pod vodstvom Francije in Velike Britanije pripravljenih s še nekaterimi azijskimi državami prispevati k odprtju Hormuške ožine, a šele po tistem, ko se bo vojna povsem končala. Posamezne članice Nata pa so že zdaj pripravljene pomagati ZDA. Generalni sekretar Marc Rutte poskuša pomiriti Trumpa tudi z zahtevo po večjem evropskem nakupu ameriškega orožja.
Za Ukrajino 0,25 odstotka BDP?
Rutte je na Švedskem obžaloval, da je breme podpore Ukrajini zelo neenakomerno porazdeljeno na evropske države in da jih kar nekaj, tudi Francija, ne prispeva dovolj. Ti stroški so zelo zrasli od pomladi 2025, ko so evropske države začele plačevati za ameriško orožje in strelivo. Mark Rutte je dejal: »Nekaj držav res veliko pomaga Ukrajini, in sicer Švedska, Nemčija, Kanada, Nizozemska, Danska in Norveška. Kar veliko držav članic pa ne prispeva dovolj.« Rutte zahteva, da vsaka članica Nata nameni 0,25 odstotka BDP za Ukrajino, čemur nasprotuje več držav članic.