Turčija in Iran sta v minulih dneh svarila, da bi aktivacija iranskih kurdskih skupin, ki se na iraškem ozemlju pripravljajo na napad na cilje iranskih varnostnih organov, predstavljala zelo slabo odločitev. Ameriški predsednik Donald Trump je bil sprva navdušen zaradi morebitnega napada iranskih kurdskih skupin, a je očitno spremenil mnenje. O posredovanju skupin – šest kurdskih skupin se je pred tedni združilo pod skupno politično platformo nacionalnega upora – oziroma njihovem morebitnem čezmejnem jurišu je spremenil mnenje.
»Ne želim, da gredo Kurdi tja. Nimamo namena poslati Kurdov tja. Kot veste, imamo zelo prijateljske odnose s Kurdi, vendar ne želimo, da bi ta vojna postala še bolj zapletena, kot že je,« je dejal Trump. Ameriška obveščevalna agencija Cia in izraelski Mosad sta po številnih ameriških in izraelskih poročilih oboroževali kurdske skupine.
Turška in iranska opozorila
Najbolj živčni zaradi morebitnega kurdskega posredovanja in grozeče državljanske vojne, ki bi jo to lahko sprožila v Iranu, so bili v Turčiji. Že dobro leto dni je turška država v mirovnem procesu s kurdsko PKK. Ankara namerava v zameno za razpustitev PKK in njihovo razorožitev Kurdom zagotoviti več pravic v Turčiji. Poseg iranskih Kurdov bi utegnil imeti negativne posledice za ta mirovni proces in tudi za začeto integracijo prokurdskih sil SDF v redni sestav sirske vojske.
Turčija je opozorila, da bi instrumentalizacija etničnih ali verskih skupin lahko sprožila državljansko vojno v Iranu. »To je izredno nevaren scenarij. Vse, tako Zahod kot Vzhod, odkrito svarimo pred tem scenarijem,« je sporočil turški zunanji minister Hakan Fidan. O tej temi se je pogovarjal tudi z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem. Dobil naj bi zagotovilo, da ameriška administracija o uporabi Kurdov kot nadomestne sile v boju proti Iranu ne razmišlja. »Izjavili so, da niso vpleteni v takšna prizadevanja in da nimajo takšnih namer,« je dejal Fidan. Po njegovi oceni gre za izraelsko strategijo uporabe kurdskih skupin v regiji kot nadomestnih sil v boju proti Iranu.
»Vse odprto opozarjamo pred takim scenarijem. To ne bo povzročilo le več trpljenja in izgube življenj nedolžnih civilistov v Iranu, ampak bo tudi povzročilo, da bodo milijoni ljudi razseljeni in pobegnili v sosednje države in še dlje. Po Iraku in Siriji dolgotrajno obdobje negotovosti, vojne in nemirov v Iranu ni v interesu nikogar. Vsaka notranja kriza tam bi imela učinek domin, ki bi se razširil po vsej regiji. Zato poskušamo to preprečiti,« je še opozoril Fidan.
Svarila pred uporabo Kurdov v namene destabilizacije Irana so prihajala tudi od iranskih oblasti, ki so to podkrepile z napadi na cilje kurdskih oboroženih skupin v Iranu in njihove pozicije v Iraku. Vodja sveta za nacionalno varnosti Ali Laridžani je dejal, da ZDA poskušajo v Iranu ponoviti scenarij, podoben tistemu v Venezueli, kjer je začasna predsednica Delcy Rodriguez sodelovala z njimi pod grožnjo nasilja, potem ko je Washington odstavil njenega šefa Nicolasa Madura.
»Mislim, da je največji problem Američanov v tem, da ne razumejo konteksta zahodne Azije, zlasti Irana. Njihovo mnenje je bilo, da bo podobno kot v Venezueli – da bodo napadli, prevzeli nadzor in bo konec – zdaj pa so ujeti,« je ocenjeval Laridžani in dodajal, da si ZDA očitno želijo razpad Irana.
Ubiti ameriški vojaki prispeli domov
Medtem so posmrtni ostanki šesterice ubitih ameriških vojakov v vojni proti Iranu prispeli v domovino. Ubiti so bili na drugi dan vojne v napadu iranskih brezpilotnikov na Kuvajt, bili pa so vojaki rezervisti, ki so pripadali enoti iz ameriške zvezne države Iowa.
Ob salutiranju in poklonu ameriškega predsednika Donalda Trumpa so trupla odnesli iz vojaškega letala. Slovesnosti v letalskem oporišču v ameriški zvezni državi Delaware so se udeležili tudi podpredsednik J. D. Vance, šef Pentagona Pete Hegseth, načelnik generalštaba ZDA Dan Caine in prva dama Melania Trump.