Na dan, ko so tudi v Združenih narodih ugotavljali, da izraelska dejanja v Gazi nakazujejo na etnično čiščenje z vzpostavljanjem (ne)življenjskih razmer, ki ne omogočajo nadaljnjega obstoja Palestincev kot naroda, so v ameriški prestolnici zbrani voditelji članic odbora za mir poskušali poslati sporočilo upanja. Sejo je vodil predsedujoči odboru, ameriški predsednik Donald Trump.

Razglasili so prve večmilijardne donacije za obnovo Gaze, prve države so objavile sodelovanje v mednarodnih stabilizacijskih silah in pri urjenju palestinske policije, predstavili so osnutke obnovitvenega načrta.

Protesti ob robu zasedanja

Obnova Gaze naj bi se začela z gradnjo novega mesta v Rafi, ki bi ga dokončali v treh letih. Po desetih letih naj bi Gaza spet imela lastno vlado, na dobrih petindvajsetih miljah obale pa naj bi zraslo 200 hotelov sredozemske riviere. Težava naj ne bi bila v denarju za obnovo Gaze, temveč predvsem v miru, se je glasilo temeljno sporočilo dogodka, kjer so razorožitev Hamasa spet predstavili kot pogoj za obnovo enklave.

Pred Inštitutom za mir, kjer je potekalo zasedanje, so se vrstili manjši protesti Trumpovih nasprotnikov in aktivistov v podporo Palestini. »Gaza ni naprodaj!« in »Sram vas bodi!« se je slišalo vpitje protestnikov. Toda Trump je slavil začetek delovanja svojega odbora in se ob naštevanju, katere vojne vse mu je že uspelo ustaviti, zahvaljeval prisotnim voditeljem.

Načrt B ne obstaja

»Vojna v Gazi je končana, ostajajo le še majhna žarišča. Hamas bo predal orožje, če tega ne stori, ga čaka kruta usoda,« je dejal Trump. Ameriški predsednik je razkril, da so Kazahstan, Azerbajdžan, Združeni arabski emirati, Maroko, Bahrajn, Uzbekistan in Kuvajt uvodoma zagotovili več kot sedem milijard dolarjev za Gazo, nogometna zveza Fifa bo primaknila 75 milijonov dolarjev za nogometne projekte v Gazi.

ZDA bodo uvodoma dodale še deset milijard dolarjev za delovanje odbora, je napovedal Trump in pristavil, da bodo tesno sodelovali z Združenimi narodi, ki jih bodo tudi finančno podprli. Tako kot Trump so tudi drugi govorci iz ameriške administracije ocenili, da je urejanje v Gazi vzorčni primer za druge konflikte. Zunanji minister Marco Rubio je menil, da je Trumpu z odborom za mir uspelo razmišljati zunaj ustaljenih okvirov, saj da položaja ni bilo mogoče razrešiti z obstoječimi strukturami. »Za Gazo ni načrta B. Načrt B je ponovna vojna.

Tega pa nihče ne želi,« je dejal Rubio. Veleposlanik ZDA pri Združenih narodih Mike Waltz je opisoval, kako se je izboljšal dotok humanitarne pomoči v Gazo po doseženem premirju. Tja vsak teden, in to že trinajst tednov zapored, vsak dan vstopi 4200 tovornjakov. Podhranjenost otrok se je zmanjšala za polovico, zaloge hrane so se povečale za petkrat.

Pet držav zagotovilo stabilizacijske sile

Premier začasne palestinske vlade Ali Šaat je izpostavil, da bodo z jasnim mandatom in predanostjo delali za razvoj in stabilizacijo hudo uničenega ozemlja, čeprav v enklavi ne obstajajo normalne razmere za delovanje.

Cilji vlade bodo povrniti varnost (prvih 5000 policistov naj bi razporedili v Gazi v prihodnjih dveh mesecih), izboljšati življenje ljudi, ustvariti delovna mesta, povrniti osnovne storitve in omogočiti gibanje prebivalstva. Izzivov se nameravajo lotevati korak za korakom, je dejal Šaat in zaključil z besedami: »Naj bo blagoslovljen mirovnik.« Kot je pojasnil vodja mednarodnih stabilizacijskih sil, general Jasper Jeffers, bodo te najprej nameščene v Rafi. Indonezija, Maroko, Kazahstan, Kosovo in Albanija so že zagotovili vojake zanje, je razkril.

Tudi Turčija je ponudila svoje vojake, a jih Izrael še naprej zavrača. Na koncu naj bi Gazo varovalo 20.000 tujih vojakov in 12.000 pripadnikov palestinske policije. Slednjo bodo urile egiptovske in jordanske enote. Prav na dan dogodka so začeli rekrutirati prostovoljce za nove palestinske policijske sile. V le nekaj urah so imeli 2000 prijav, je razkril Nikolaj Mladenov, izvršni predstavnik odbora za mir, ki bo v Gazi sodeloval z začasno palestinsko vlado. »Pripravljeni smo prispevati 8000 ali več vojakov,« pa je napovedal indonezijski predsednik Prabowo Subianto in ocenil, da bodo pri naslednjih korakih v Gazi težave, vendar jim bodo kos.

Trumpov poziv Iranu

Trump je na zasedanju pozval Iran, naj se pridruži oblikovanju drugačnega Bližnjega vzhoda in sklene dogovor o svojem jedrskem programu. V prihodnjih desetih dneh bo po njegovih besedah jasno, ali bo treba proti Iranu sprožiti še kaj več od lanske vojaške operacije. »Zdaj je čas, da se nam Iran pridruži na poti miru,« je dejal Trump.

Priporočamo