»Večina naših 'zaveznikov' iz Nata je ZDA sporočila, da se ne želijo vključiti v našo vojaško operacijo proti terorističnemu režimu v Iranu na Bližnjem vzhodu, in to kljub dejstvu, da se je skoraj vsaka država odločno strinjala z našim ravnanjem in da Iranu v nobenem primeru ne smemo dovoliti, da bi imel jedrsko orožje,« je dejal Trump.
»Njihovo ravnanje me sicer ne preseneča, saj sem Nato, v katerega vsako leto vlagamo na stotine milijard dolarjev za zaščito teh držav, vedno obravnaval kot enosmerno ulico – mi jih bomo zaščitili, oni pa ne bodo storili ničesar za nas, še posebej ne v času stiske,« je dodal. Ob tem je ponovil, da so ZDA uničile iranske vojaške zmogljivosti in da so bili številni iranski voditelji »odstranjeni«.
»Zaradi dejstva, da smo dosegli takšen vojaški uspeh, ne 'potrebujemo' več niti ne želimo več pomoči držav Nata – NIKOLI JE NISMO POTREBOVALI! Enako velja za Japonsko, Avstralijo ali Južno Korejo. (...) NE POTREBUJEMO POMOČI NIKOGAR!« je še zapisal na omrežju Truth Social.
Več držav se je distanciralo
Ločeno je bil Trump v Beli hiši kritičen do Nata glede odziva na Iran. »Ko pravijo, da je (Iran) grožnja, a nam ne bodo pomagali, so zelo nespametni,« je povedal novinarjem. Prav tako je dejal, da je britanski premier Keir Starmer naredil veliko napako, ker ni podprl Washingtona v zvezi z vojno na Bližnjem vzhodu. »Razočaran sem nad Keirom, všeč mi je, mislim, da je prijeten človek, a sem razočaran,« je dodal.
Trump je sicer pred dnevi pozval zavezniške države, naj v Hormuško ožino napotijo svoje vojaške ladje in tako zagotovijo ponovno odprtje te pomorske poti, ključne za svetovno trgovino z nafto. Obenem jim je zagrozil, da ne bo dobro za zvezo Nato, če ga ne bodo upoštevale.
Partnerice ZDA, vključno s članicami EU, ne kažejo navdušenja nad tem. Več držav, med drugimi Nemčija, Poljska, Španija, Grčija, Švedska, Japonska in Avstralija, se je distanciralo od vojaškega posredovanja v Hormuški ožini.
»Prejšnja varnost ne obstaja več«
Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem danes izjavil, da bi Francija lahko pomagala pri spremljanju ladij skozi ožino, vendar šele ko se bodo razmere umirile. Tudi estonski zunanji minister Markus Tsahkna je dejal, da ne izključuje vojaške pomoči Estonije za pomoč pri zaščiti prometa v Hormuški ožini. Poljski premier Donald Tusk pa je ponovil, da Varšava ne namerava pošiljati vojakov v Iran.
Hormuška ožina je od izbruha vojne na Bližnjem vzhodu konec februarja praktično zaprta. Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je ob tem danes opozoril, da se ladijski promet skozi ožino zaradi konflikta ne bo povrnil v prvotne razmere.
»Prejšnja varnost ne obstaja več. Številne ladje se ne premikajo več, ker razmere tega ne dopuščajo,« je nadaljeval in ožino označil za ključno točko za prevoz nafte. Ob tem je ZDA in Izrael obtožil, da skušajo monopolizirati vire v regiji, navaja španska tiskovna agencija EFE.
