Združene države Amerike in Venezuela so sklenile obsežen energetski sporazum, po katerem bo Washington pridobil dostop do približno petine venezuelskih zalog surove nafte, sta sporočili obe vladi. Dogovor, ki obsega več kot 65 milijard sodčkov nafte, predstavlja enega največjih tovrstnih poslov v zgodovini energetske industrije in korenito spreminja geopolitična razmerja na zahodni polobli. Komentatorji ocenjujejo, da se tako nadaljujejo prizadevanja ZDA, da imajo na tem delu sveta energetsko prevlado.
Ameriški predsednik Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social sklenitev dogovora označil za prelomen uspeh, ki bo po njegovih besedah več kot podvojil strateške zaloge nafte v ZDA. Ob tem je domačim potrošnikom napovedal večletno obdobje bistveno nižjih cen pogonskih goriv. Politični analitiki ob tem opozarjajo, da si administracija s to potezo prizadeva znižati inflacijske pritiske in pridobiti prednost pred prihajajočimi novembrskimi vmesnimi volitvami za kongres, zlasti po padcu javnomnenjske podpore zaradi zaostritve razmer v Iranu. Hkrati pa nadaljuje prizadevanja za energetsko prevlado.
Pri pogajanjih sta po poročanju medijev ključno vlogo odigrala ameriški državni sekretar Marco Rubio in obrambni minister Pete Hegseth. Rubio je v javni izjavi poudaril, da bo sporazum v venezuelsko gospodarstvo prinesel skoraj 100 milijard dolarjev (približno 86 milijard evrov) zasebnih investicij ter ustvaril več tisoč delovnih mest, kar naj bi pospešilo obnovo z nafto bogate, vendar gospodarsko opustošene južnoameriške države.
Venezuelska začasna predsednica Delcy Rodríguez je sporazum označila za zgodovinski mejnik. Po ocenah oblasti v Caracasu bo dogovor z davki in dajatvami v državno blagajno prinesel dodatnih 209 milijard dolarjev (okoli 180 milijard evrov), kar je ključno za stabilizacijo javnih financ po dolgoletni krizi in hiperinflaciji.
Rodríguezova je vodenje države prevzela januarja po aretaciji dolgoletnega socialističnega predsednika Nicolása Madura v Caracasu. Ameriške oblasti so ga po prijetju prepeljale v New York, kjer mu trenutno sodijo zaradi obtožb o vpletenosti v tako imenovani narkoterorizem.
Nova začasna vlada v Caracasu je po zamenjavi oblasti začela pospešeno odpirati vrata ameriškemu kapitalu, predvsem v energetiki. Venezuela ima po ocenah več kot 300 milijard sodčkov, kar so največje zaloge surove nafte na svetu, vendar je bila proizvodnja zaradi dolgoletnega pomanjkanja vlaganj močno ohromljena. Kljub političnemu pritisku Washingtona ostajajo nekatere velike energetske družbe previdne pri obsegu neposrednih vlaganj, saj obnova zastarele črpalne in transportne infrastrukture zahteva obsežna dolgoročna tveganja.