Ameriški predsednik Donald Trump je le nekaj ur pred iztekom ultimata Iranu, naj v celoti odpre Hormuško ožino ali se sooči z uničenje infrastrukture, še podkrepil svojo grozečo retoriko. »Danes zvečer bo izginila ceotna civilizacija, ki se nikoli več ne bo vrnila. Ne želim, da se to zgodi, a verjetno se bo,« je zapisal na svoji platformi Truth Social. To ni bila slišati »navadna grožnja«, bila je grožnja obstoju nacije, kar je najbolj pogubna mogoča stvar.
Že njegovo poprejšnje napovedano bombardiranje Irana nazaj v kameno dobo je poskrbelo za zgražanje doma in po svetu. A tudi po teh grožnjah Iran ni klonil, zaradi česar je ameriški predsednik pod vse večjimi pritiski, kako se izviti iz slepe ulice, v katero je zavil sam. Iran mu je sporočal, da je pripravljen na fleksibilnost v dogovarjanju, vendar pa da Hormuške ožine ne bo odprl na podlagi praznih obljub.
Iz iranske Revolucionarne garde so na nove ameriške grožnje, ki so jih v Washingtonu in Tel Avivu že poskušali podkrepiti s prvimi okrepljenimi napadi, odgovorili z grožnjami protinapadov. Če bi ZDA in Izrael napadli iransko električno infrastrukturo, se bo v temi znašla Savdska Arabija in celotna regija, so dejali. V Iranu je oblast pozivala, naj se mladi in druge skupine prebivalstva zberejo okoli elektrarn in drugih ključnih infrastrukturnih objektov ter jih tako s svojimi telesi oziroma živim ščitom branijo pred Trumpom.
Revolucionarna garda je medtem grozila s takšnimi napadi, ki bodo energetsko oskrbo sveta zamajale še za leta, do napadov pa bi utegnilo priti tudi izven regije. »Ameriški voditelji niso sposobni oceniti, katera ključna območja bi se znašla v dosegu naših lovcev, če bi napadli našo infrastrukturo. Naš odziv se bo razširil tudi izven regije, če bo ameriška vojska prestopila naše rdeče črte,« so zapisali v Revolucionarni gardi. Dokler bodo ZDA od Irana zahtevale predajo, ne gre računati na fleksibilnost Irana, so še sporočali iz Teherana. Regija se je nahajala pred najnevarnejšo eskalacijo več kot pet tednov trajajoče vojne doslej.
Stopnjevanje napadov
Pred iztekom ameriškega ultimata – ta je bil nastavljen na sredo ob pol dveh ponoči po srednjeevropskem času – so se že stopnjevali napadi na Iran. Ameriška vojska jih je izvedla na vojaške cilje na iranskem otoku Harg. Zadeli so okoli 50 tarč, ki naj bi jih sicer ciljali že ob nedavnem prvem napadu na otok. Kot je v Budimpešti med predvolilnim obiskom podpore pri madžarskem premierju Viktorju Orbanu dejal ameriški podpredsednik JD Vance, napadi na Harg ne pomenijo spremembe ameriške strategije, vojaški cilji napada v Iranu pa da so že izpolnjeni. V času, ko so bili za morebitni doseg kompromisa med ZDA in Iranom v zadnjem trenutku še na delu egiptovski, pakistanski in savdskoarabski posredniki, je Vance ugotavljal, da so Iranci bili in še vedno so počasni pogajalci.
Hkrati je Izrael uresničeval svoje grožnje z napadi na iransko železniško infrastrukturo, ki jo je Irancem odsvetoval v nadaljnjo uporabo. Napadli so železnici v Karadžu in Gazvinu, prav tako pa tudi enega od železniških mostov v provinci Zanjan. Potem ko so rakete zadele tudi električno omrežje v provinci Karadž, je na tem območju prišlo do delnih izpadov elektrike. Očitno so poskušale ZDA skupaj z Izraelom z uvodnimi napadi na infrastrukturo Iran prisiliti v popuščanje.
Iran pa je pred iztekom ultimata zavrnil ponujeni pakistanski načrt za dvofazno prekinitev spopadov in predlagal svoj načrt, ki obsega deset točk. Vključuje jamstva, da se napad ZDA in Izraela na Iran po koncu spopadov čez čas ne bo ponovil. Prav to je temeljna zahteva Teherana. Prav tako Iran zahteva odškodnino za povzročeno škodo v napadih na njegovem ozemlju. Končni mirovni dogovor z ZDA naj bi po predlogu Teherana vključeval še nov sistem zaračunavanja pristojbin za plovbo skozi Hormuško ožino po koncu konflikta.
Pred torkovo zaostritvijo svojih groženj je Trump vztrajal pri žuganju z napadi na iransko infrastrukturo. »Potrebujemo sporazum, ki bo zame sprejemljiv. In del tega sporazuma bo, da želimo prost pretok nafte in vsega drugega,« je rekel v ponedeljkovi tiskovni konferenci v Beli hiši.
Kriza, kot je še ni bilo
Pred mogočo največjo eskalacijo vojne so se razmere na energetskih trgih še naprej zaostrovale. »Trenutna naftna in plinska kriza, ki jo je sprožila blokada Hormuške ožine, je resnejša od tistih iz let 1973, 1979 in 2022 skupaj,« je za časopis Le Figaro povedal Fatih Birol, direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA). »Svet še nikoli ni doživel tako velike motnje v oskrbi z energijo,« je ocenil in pristavil, da bodo trpele evropske države pa tudi Japonska, Avstralija in druge. Po Birolovih besedah so najbolj ogrožene države v razvoju, ki bodo trpele zaradi višjih cen nafte in plina, višjih cen hrane in splošnega pospeška inflacije.
Ruski premier Mihail Mišustin je medtem ocenil, da je konflikt na Bližnjem vzhodu Rusiji odprl nove priložnosti in da ima Moskva potencial za hitro povečanje svojega izvoza energije, surovin in hrane. Hkrati pa ostaja zaščita domačega trga glavna prednostna naloga, je dejal Mišustin in dodal, da se proračunski prihodki Rusije povečujejo zaradi rasti svetovnih cen nafte.
