»Morda bom uvedel carine za države, ki se ne bodo strinjale z načrti za Grenlandijo. Grenlandijo namreč potrebujemo za nacionalno varnost,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Trump.
Ameriški predsednik je že večkrat izrazil namero o priključitvi arktičnega otoka zaradi varnostnih interesov in domnevnih groženj Rusije in Kitajske.
Strokovnjaki njegovim trditvam sicer nasprotujejo, pri tem pa jih podpirajo tudi dejstva. ZDA namreč ne potrebuje nadzora nad Grenlandijo, da bi lahko tam imele svoje vojake. Danska je zelo naklonjena prisotnosti ameriških vojakov na Grenlandiji in celo podpira gradnjo novih ameriških vojaških baz. Po drugi strani pa ZDA že več let zmanjšujejo svojo vojaško prisotnost na Grenlandiji.
Evropske države že poslale vojake na Grenlandijo
Njegove težnje so povzročile trenja med ZDA in evropskimi zaveznicami, saj je Grenlandija avtonomno ozemlje pod vladavino Danske, ki je tudi članica Nata in ena najbližjih zaveznic Washingtona.
Napetosti okoli Grenlandije so se v zadnjih dneh še zaostrile, potem ko je Trump dejal, da bodo ZDA prevzele otok »zlepa ali zgrda«, in ob tem ni izključil možnosti prevzema s silo.
Danska je ob vse resnejših težnjah ZDA napovedala krepitev vojaške prisotnosti na Grenlandiji in v njeni okolici, ki se je že začela. Manjše število vojaških častnikov je v teh dneh na arktični otok napotilo tudi več evropskih zaveznic, med njimi Francija, Nemčija in skandinavske države.