»Vse po vrsti jih tolčemo,« je Trump dejal v telefonskem intervjuju. »Mislim, da nam gre zelo dobro. Udarec je silovit. Imamo najboljšo vojsko na svetu in jo uporabljamo.«
Na vprašanje, kako dolgo bi vojna lahko trajala, je predsednik odgovoril: »Ne želim, da bi se vleklo predolgo. Govorili smo o štirih tednih,« je rekel in dodal, da morda ne bo trajalo toliko časa.
Na vprašanje, ali ZDA poleg vojaškega napada počnejo še kaj več, da bi iranskemu ljudstvu pomagale ponovno pridobiti nadzor nad državo iz rok režima, je Trump odgovoril: »Da. Dejansko pomagamo. Toda trenutno želimo, da vsi ostanejo doma. Zunaj ni varno.« In postalo bo še manj varno, je dodal. »Sploh jih še nismo začeli zares tolči. Glavni val se sploh še ni zgodil. Tisti veliki val prihaja kmalu.«
Napadi na arabske države so ga presenetili
Povedal je še, da so ga presenetili iranski napadi na arabske države v regiji, in sicer Bahrajn, Jordanijo, Kuvajt, Katar in Združene arabske emirate. Kot pravi, ni bilo mišljeno, da bodo te države vključene v spopad, vendar si zdaj želijo sodelovati.
Glede tega, kdo bi lahko nadomestil ubitega iranskega voditelja Hameneja, je Trump dejal, da ne ve, koga bodo izbrali. »Morda bodo imeli srečo in dobili nekoga, ki ve, kaj dela,« je dejal.
»S temi ljudmi nismo mogli skleniti dogovora«
Predsednik je dejal, da se je njegova ekipa poskušala pogajati z Iranci. »Vendar s temi ljudmi nismo mogli skleniti dogovora. Vsaka nova ponudba je bila pospremljena z umikom prejšnjih,« je dejal.
Poudaril je še, da Združene države ne nameravajo več iskati diplomatskih rešitev. »To je način za ravnanje z Iranom. Ni nam treba skrbeti za dogovore,« je izjavil Trump in dodal, da se je za uporabo sile odločil na podlagi zgodovine delovanja iranskega režima vse od leta 1979.
Kot je dejal, je od svoje ekipe zahteval podroben pregled vseh iranskih napadov na ameriške interese v zadnjih 47 letih. Seznam je opisal kot izjemno obsežen in dejal, da bi o vseh incidentih lahko govoril ure dolgo.
»Ogrožen je bil obstoj Izraela«
Trenutne operacije je postavil v okvir širše strategije eliminacije iranske grožnje, ki vključuje tudi pretekle poteze, kot je bil napad na generala Kasima Sulejmanija. Slednjega je Trump označil za »neverjetno nasilnega in sprevrženega generala«, njegovo odstranitev pa za odločilno za varnost v regiji. Po predsednikovih besedah bi bil brez teh ukrepov in kasnejše operacije Midnight Hammer proti jedrskim objektom ogrožen obstoj Izraela.
Kritika predsednika je bila usmerjena tudi v jedrski sporazum iz obdobja administracije Baracka Obame. Trump je prepričan, da je takratni dogovor Iranu dejansko omogočil pot do jedrskega orožja, ki bi ga Teheran po njegovem mnenju lahko uporabil proti zaveznikom ali Združenim državam. »Tisti dogovor je bil tako slab, bil je pot do bombe,« je poudaril.
Ker zadnji pogovori z iransko stranjo niso prinesli želenih popuščanj pri bogatenju urana, Trump ocenjuje, da je trenutno vojaško posredovanje neizogibno. Pogovor je končal s kratko oceno, da operacije na terenu potekajo po načrtih.