»Mislim, da ne bodo preveč nasprotovali. Moramo jo imeti. To morajo storiti,« je Trump odgovoril na novinarsko vprašanje, kaj namerava povedati evropskim voditeljem, ki nasprotujejo njegovim načrtom glede Grenlandije.

Ameriški predsednik je od vrnitve v Belo hišo večkrat izrazil namero po priključitvi Grenlandije zaradi varnostnih interesov in domnevnih groženj Rusije in Kitajske. Napetosti okoli otoka so se v zadnjih dneh še zaostrile, potem ko je Trump dejal, da bodo ZDA prevzele otok zlepa ali zgrda, ter ob tem ni izključil prevzema s silo.

Imel sem zelo dober telefonski pogovor z Markom Ruttejem, generalnim sekretarjem Nata, glede Grenlandije. Strinjal sem se s srečanjem različnih strani v Davosu v Švici. Kot sem vsem jasno povedal, je Grenlandija nujna za nacionalno in svetovno varnost. Ni poti nazaj - s tem se vsi strinjajo!

Donald Trump na omrežju Truth Social

V soboto je osmim evropskim državam, ki so kot prve napotile manjše število vojakov na Grenlandijo, celo zagrozil s postopno uvedbo carin v višini do 25 odstotkov, dokler ZDA ne bodo kupile arktičnega otoka.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen se je medtem v ponedeljek v Davosu, kjer poteka Svetovni gospodarski forum, sestala z delegacijo ameriškega kongresa in poudarila, da je treba spoštovati suverenost Grenlandije in Danske.

»To je izredno pomembno za naše transatlantske odnose. Hkrati je Evropska unija še naprej pripravljena tesno sodelovati z ZDA, Natom in drugimi zavezniki v sodelovanju z Dansko, da bi napredovali v naših skupnih varnostnih interesih,« je po srečanju na omrežju X zapisala von der Leynova.

Dodala je še, da so razpravljali tudi o prizadevanjih za mir v Ukrajini in gospodarskemu sodelovanju.

Priporočamo