Gre za morebiten umik okoli tretjine ameriškega kontingenta oziroma približno 25.000 vojakov, posamezni viri pa opozarjajo, da bi lahko ta številka dosegla celo polovico vseh sil – kar do 40.000 pripadnikov. Če bo načrt uresničen, bo to pomenilo najbolj radikalno zmanjšanje ameriške vojaške prisotnosti na evropskih tleh po koncu hladne vojne, saj je trenutno v Evropi nameščenih okoli 80.000 vojakov.
Nova analiza
Kot poroča NBC, bi zmanjšanje sil najbolj prizadelo Nemčijo, Italijo in Španijo, torej države, kjer je večina ameriških baz. Voditelji teh držav so se zapletli v odprt spor s predsednikom Donaldom Trumpom zaradi zavrnitve sodelovanja v ameriški vojaški kampanji proti Iranu. Trump namreč že mesece poudarja, da mora Evropa poskrbeti za lastno obrambo, medtem ko so ameriški vojaški viri nujnejši za soočenje s Kitajsko, Iranom in mamilarskimi karteli.
NBC piše, da bo general vojaškega letalstva Alexus Grynkewich in poveljnik ameriških in Natovih sil v Evropi ministru za obrambo Petu Hegsethu predstavil analizo s štirimi možnimi scenariji delovanja. Predlogi vključujejo reze v letalstvu, mornarici in kopenskih enotah ter morebitno premestitev dela sil na vzhodno krilo zavezništva. Hegseth končno priporočilo pričakuje v začetku novembra, nakar bo odločitev romala neposredno na Trumpovo mizo.
Odzivi zaveznikov
Iz Pentagona uradno sporočajo, da je bila revizija sprožena z namenom uskladitve vojaške prisotnosti s Trumpovo strategijo »Amerika na prvem mestu«. Med nedavnimi srečanji z voditelji Nata Trump ni skrival jeze do zaveznic in je odkrito zahteval brezpogojno lojalnost: »Zakaj trošimo stotine milijard dolarjev, potem pa jih ni od nikoder, ko jih mi potrebujemo? Ne potrebujemo njihovega denarja, imamo daleč najmočnejšo vojsko na svetu, od njih zahtevam le zvestobo.«
Washingtonova odločitev se nanaša tudi na konkretne diplomatske odločitve nekaterih evropskih voditeljev. Vlada italijanske premierke Giorgie Meloni je namreč zavrnila uporabo oporišča na Siciliji za zračne napade na Iran brez predhodne parlamentarne odobritve, podobno pa je storil tudi Madrid s prepovedjo dostopa do oporišč na jugu Španije.
Napovedi množičnega umika so vznemirile tako demokrate kot vrh republikanske stranke. »Rez 25.000 vojakov ni pod nobenimi pogoji sprejemljiv. Rusije ni mogoče odvračati poceni,« je za NBC opozoril vplivni republikanski kongresnik, medtem ko zakonodajalci spominjajo, da kongres z zakonom prepoveduje zmanjšanje števila vojakov na manj kot 76.000, čeprav v vojaških krogih priznavajo, da lahko Pentagon to zaobide z rotacijami.
Evropski uradniki svarijo, da umik neposredno odpira prostor Moskvi, ki že izvaja sabotaže in napade z droni v bližini poljske meje, medtem ko članice, kot je Nemčija, v luči negotovosti pospešeno dvigujejo obrambne proračune. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je v Pentagonu odkrito priznal: »Evropejci želimo prevzeti glavno odgovornost za konvencionalno odvračanje v Evropi.«