»Vse ameriške ladje, letala in vojaško osebje, skupaj z dodatnim strelivom, orožjem in vsem drugim, kar je primerno in potrebno za smrtonosno preganjanje in uničenje že tako ali tako močno oslabljenega sovražnika, bodo ostali na mestu v Iranu in okoli njega, dokler ne bo v celoti izpolnjen doseženi dejanski dogovor,« je zapisal Trump.
V primeru nespoštovanja tega »dejanskega dogovora« je islamski republiki zagrozil z napadi, ki bodo »večji, boljši in silovitejši« kot kateri koli doslej. Ob tem je sicer ocenil, da je ta scenarij zelo malo verjeten. »Že davno je bilo dogovorjeno in bo kljub vsem lažnim trditvam o nasprotnem izpolnjeno – ne bomo uporabili jedrskega orožja, Hormuška ožina pa se bo odprla in prehod bo varen,« je poudaril.
Kakšen dogovor je imel Trump v mislih?
Predsednik ZDA je imel pri tem v mislih zahteve, ki naj bi jih moral Teheran izpolniti v skladu z dogovorom o dvotedenski prekinitvi ognja in začasnem odprtju strateško pomembne ožine, ki ga je z ameriško stranjo sklenil v sredo. Na načrtovanih pogovorih v pakistanskem Islamabadu, ki naj bi potekali v petek ali soboto, bosta strani predvidoma nadaljevali pogajanja o sklenitvi dolgoročnega dogovora.
Tega medtem ogrožajo izraelski napadi na Libanon, ki so v sredo tam zahtevali več kot 180 življenj. Iran naj bi zaradi njih zopet ustavil plovbo skozi Hormuško ožino in razmišljal o umiku iz dogovora z Washingtonom, če Izrael ne bo ustavil svojih operacij proti njegovemu libanonskemu zavezniku, šiitskemu gibanju Hezbolah.
Ob Ruttejevem obisku znova ostre kritike
Trump je v sredo po srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem ostro kritiziral zaveznice, češ da ZDA ne stojijo ob strani. Pri tem je po nizu kritik ravnanja zavezništva v luči vojne v Iranu spomnil tudi na Grenlandijo. Rutte je pogovor označil za odkritega in priznal, da je Trump deloval razočaran.
»Nato ni bil tam, ko smo ga potrebovali, in ne bo ga tam, če ga bomo spet potrebovali,« je po dvournem srečanju, ki je v Beli hiši potekalo za zaprtimi vrati, na svojem družbenem omrežju truth social zapisal Trump.
Pri tem je spomnil na Grenlandijo, ki je pred časom zaradi njegovih teženj po prevzetju predstavljala predmet ostrega spora med Trumpom in voditelji Nata. Otok, ki je dansko avtonomno ozemlje, je označil za »velik, slabo upravljan kos ledu«.
Tiskovna predstavnica Nata je pogovor med Trumpom in Ruttejem označila za odkritega, govorila naj bi o varnostnih vprašanjih, vezanih na dogajanje v Iranu.