V Braziliji od petka zjutraj velja volilni molk pred nedeljskimi splošnimi volitvami, na katerih bo imelo 159 milijonov volilnih upravičencev možnost izbirati predsednika države, vseh 513 članov spodnjega doma parlamenta, dve tretjini oziroma 54 senatorjev ter guvernerje vseh 27 zveznih držav. Volilna udeležba je na papirju obvezna in je tudi visoka – pred štirimi leti je znašala 79 odstotkov.
Največ pozornosti bo usmerjene v predsedniške volitve. Kandidatov za vodjo države je trinajst, izstopata pa dva – aktualni levi predsednik Luiz Inacio Lula da Silva ter desni kandidat Flavio Bolsonaro, sin nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, ki je bil obsojen poskusa državnega udara po volilnem porazu pred štirimi leti in ne sme kandidirati.
Ljudi najbolj skrbi kriminal
Lula da Silva se poteguje za že četrti mandat. Dva je odslužil v letih 2003–2011, potem se za novega ni smel potegovati, ker ustava omejuje vladanje na dva zaporedna mandata. Leta 2017 je bil obsojen na devet let zapora v korupcijskem škandalu in odsedel 580 dni, kasneje pa je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in leta 2022 je spet zmagal.
Osemdesetletni Lula je izstopajoči levi voditelj največje države Latinske Amerike, pri čemer pa celina doživlja obrat na desno in tako tudi nad brazilskimi volitvami visi vprašanje, ali bo krenila v isto smer. Lula ima napete odnose s sedanjo ameriško administracijo Donalda Trumpa. Ta odkrito podpira Bolsonara in je bil zaveznik njegovega očeta. Ameriški kongresniki so poleti v javnem pismu celo obtožili Trumpa, da s carinami na brazilsko blago posega v volilno tekmo.
Lula je naklonjen sodelovanju s Kitajsko oziroma državami globalnega juga. V kampanji je poudarjal zmanjševanje neenakosti, boj proti organiziranemu kriminalu, gospodarsko rast in socialne programe. Gospodarski kazalci so mešani, volilce pa po anketah sodeč najbolj skrbijo kriminal, javno zdravstvo in draginja. Lula se je med kampanjo sicer pomaknil nekoliko proti sredini in posebej poudarjal varnost ter porabo za obrambo ob poudarjanju pomena suverenosti.
Predsednik se je izognil soočenjem
Flavio Bolsonaro je od leta 2019 senator, zdaj pa poskuša stopiti v čevlje svojega očeta, ki je državo vodil v letih 2019–2023. V kampanji najbolj poudarja javno varnost, gradnjo zaporov za 500.000 oseb, tudi tistih z najvišjo stopnjo varovanja, ter boj proti organiziranemu kriminalu. Zagovarja konservativne vrednote, tržno gospodarstvo, deregulacijo in fiskalno vzdržnost. Predstavlja se kot mehkejša verzija svojega očeta.
Predsedniških kandidatov je še enajst, večina je desnih in tudi zaradi tega se Lula ni hotel udeležiti predvolilnih soočenj, kot je rekel. Sicer vse ankete kažejo, da se bo volilni boj odvil med Lulo in Bolsonarom v drugem krogu 25. oktobra, kamor se bosta verjetno oba uvrstila. Imata namreč najvišjo podporo med vsemi, obenem pa nobeden od njiju ne dosega potrebnih 50 odstotkov glasov za zmago v prvem krogu. V drugem pa bi bilo izredno tesno, zadnje ankete govorijo o vsega desetinki odstotka razlike.
Razdrobljeni parlament
Volilci bodo izbirali tudi novo sestavo parlamenta. V državi je trideset strank in osemnajst od teh jih je trenutno zastopanih v parlamentu, kar pomeni veliko barvitost. Sestava parlamenta bo za bodočega predsednika pomembna, saj ima zakonodajna oblast močne vzvode vpliva, med drugim na proračun. V vsakem primeru je potrebna večstrankarska koalicija, kot je v Braziliji praksa. Lula, čigar stranka ima denimo v trenutni sestavi samo 81 od 513 poslancev, jo je že sestavil, Bolsonaro, čigar stranka jih ima 17 več, pa ne.
