Za zdaj besedna trgovinska vojna med ZDA in Evropsko unijo ter tudi drugimi državami – Kitajsko, Brazilijo in Kanado – se stopnjuje. Čeprav ZDA uradno še niso objavile povečanja carin na jeklo in aluminij, v EU že pripravljajo protiukrepe. Ameriški predsednik Donald Trump kot odgovor nanje grozi še z uvedbo carin na uvoz avtomobilov iz EU, kar bi prizadelo predvsem nemške proizvajalce. Evropska komisija bo o možnih protiukrepih razpravljala že v sredo. V Bruslju obljubljajo, da bodo ti »hitri, trdni, proporcionalni in v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO)«.
»Če nekdo uvaja tako 'neumne' ukrepe, je seveda politika zob za zob potrebna vsaj na deklarativni ravni, da se z njo poskuša preprečiti ali vsaj zbrusiti napovedane ukrepe,« meni dr. Marjan Svetličič, strokovnjak za mednarodne trgovinske odnose. Tako v evropski komisiji kot v številnih drugih vladah po svetu opozarjajo, da nova trgovinska vojna z ZDA ne bi koristila nikomur. »Mednarodna trgovina ni igra ničelne vsote, prav nasprotno bi morala biti v obojestransko korist,« pravijo v evropski komisiji.
We are on the losing side of almost all trade deals. Our friends and enemies have taken advantage of the U.S. for many years. Our Steel and Aluminum industries are dead. Sorry, it’s time for a change! MAKE AMERICA GREAT AGAIN!
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) March 5, 2018
Evropska komisija o protiukrepih
»Tako zaostrenih trgovinskih odnosov med ZDA in EU v novejši zgodovini zagotovo še ni bilo. Res pa je tudi, da so grožnje iz Trumpove predvolilne kampanje napovedovale še mnogo slabše odnose,« ocenjuje Svetličič, ki zadnje Trumpove napovedi novih protekcionističnih ukrepov vidi predvsem kot uresničevanje njegovih predvolilnih obljub.
Države, ki bi bile zaradi Trumpove napovedane uvedbe carin za jeklo in aluminij prizadete, se že pripravljajo na protiukrepe. Kakšni bodo ti povračilni ukrepi v EU, se ta čas še ne ve. V komisiji so doslej omenjali možnost obdavčitve uvoza motorjev (Harley Davidson), viskija, pomaranč in brusnic iz ZDA. »Povračilni ukrepi so vedno možni, čeprav so povračilne carine za določena tuja podjetja po pravilih STO nezakonite,« opozarja Svetličič. Kot možen odziv EU navaja uvedbo podobnih povračilnih ukrepov, kot jih je EU že uvedla po uvedbi ameriških carin na jeklo v času vladavine Georgea W. Busha leta 2002. Takrat je bil pred organi STO za reševanje sporov sprožen tudi trgovinski spor – še en ukrep, ki bi ga EU lahko uporabila tudi tokrat. ZDA so takratni spor izgubile. STO je Washingtonu naložil plačilo 2,2 milijarde dolarjev kazni, doslej najvišjo tovrstno globo, nakar so ZDA morale popustiti.
»Grozi poslabšanje gospodarskih in političnih odnosov«
»Ameriške oblasti so obrazložitev takrat razlagale, da carine opuščajo, ker niso izpolnile pričakovanj in ker je treba industriji dati priložnost prilagoditve na povečan uvoz jekla, prav tako pa naj bi se olajšal položaj delavcev in lokalnih skupnosti, ki so odvisne od jeklarstva. Podobno paradoksalno obrazložitev lahko pričakujemo tudi po kakšnem letu po uvedbi napovedanih ukrepov,« napoveduje Svetličič. Drugi možni protiukrepi EU bi bili lahko po njegovem mnenju še omejevanje uvoza strojev, transportne opreme, avtomobilov, izdelkov kemične in druge predelovalne industrije, ki tvori glavnino evropskega uvoza iz ZDA.
We have large trade deficits with Mexico and Canada. NAFTA, which is under renegotiation right now, has been a bad deal for U.S.A. Massive relocation of companies & jobs. Tariffs on Steel and Aluminum will only come off if new & fair NAFTA agreement is signed. Also, Canada must..
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) March 5, 2018
...treat our farmers much better. Highly restrictive. Mexico must do much more on stopping drugs from pouring into the U.S. They have not done what needs to be done. Millions of people addicted and dying.
— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) March 5, 2018
Na poslabšanje ne zgolj gospodarskih, temveč tudi političnih odnosov so medtem opozorili na Ameriški gospodarski zbornici (AmCham Slovenija). »Opozoriti želimo, da obstaja velika nevarnost, da se bodo zaradi enostranskih odločitev poslabšali čezatlantski gospodarski in politični odnosi, kar lahko ogrozi delovna mesta, naložbe in varnost na obeh straneh Atlantika. Ameriška podjetja zaposlujejo več kot 4,7 milijona delavcev v Evropi,« so ocenili v AmCham Slovenija.
Številni evropski politiki ocenjujejo, da so napovedane ameriške carine na aluminij in jeklo v nasprotju s pravili STO, ki so jo ZDA – tako kot celoten postbretonwoodski finančni sistem – pomagale soustvariti. Ta namreč določajo, da se lahko države za carine oziroma za izvzetje iz danih pravil STO odločijo le, če v mednarodnih odnosih vladajo izredne razmere, denimo vojna. Vprašljivo je tudi, ali bo Trumpovi administraciji uspelo predlagane carine sprejeti mimo odobritve kongresa. Izvršna oblast bi namreč to lahko storila le pod določenimi pogoji, denimo, če so ameriški proizvodi soočeni z enakimi uvoznimi proizvodi po dampinških ali subvencioniranih cenah.
