Slovenija bo januarja za tri leta spet postala članica Sveta Združenih narodov (ZN) za človekove pravice. To bo že njen tretji mandat v tem organu, ki ga je generalna skupščina OZN ustanovila leta 2006. Prej je Slovenija kot članica sveta delovala že v obdobjih 2007–2010 in 2016–2018, leta 2018 pa je svetu tudi predsedovala.
Na kaj bo pozorna Slovenija?
Slovenija je napovedala, da bo v času svojega članstva posebej dejavna na svojih tradicionalnih prednostnih področjih, kjer je poskušala pustiti pečat že med članstvom v varnostnem svetu. Ponovno bo posebno pozornost posvečala enakosti spolov, pravicam žensk in deklic, človekovim pravicam v povezavi z okoljem, pravicam otrok, pravicam starejših, izobraževanju za človekove pravice in pravicam manjšin.
»Slovenija si bo še naprej neselektivno, objektivno in vključujoče prizadevala za spoštovanje človekovih pravic vseh. Prizadevala si bo za učinkovito delo sveta, ki se bo odzival na kršitve človekovih pravic po svetu ob upoštevanju objektivnosti in transparentnosti njegovega dela. Posebno pozornost bo namenjala zagotavljanju univerzalnosti in nepristranskosti mehanizmov in posebnih postopkov sveta, neodvisnosti Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice, zavzemala se bo za krepitev pogodbenih teles ter skrbela za redni dialog z državami, nevladnimi organizacijami in civilno družbo,« so napovedali na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Svet za človekove pravice tarča nenehnih kritik
Svet za človekove pravice je redno tarča kritik posameznih držav zaradi obravnave dogajanja po svetu. Kitajska in ZDA mu, na primer, očitajo domnevno politično pristranskost. ZDA so iz sveta prvič izstopile leta 2018 v času prvega mandata Donalda Trumpa, kar se je zgodilo prav med slovenskim predsedovanjem temu organu. Razlog za takratni ameriški umik je bila ocena Washingtona, da je svet sistematično in nesorazmerno osredotočen na Izrael. Ameriška administracija je zahtevala tudi reforme delovanja, do katerih pa ni prišlo. Pod Bidnovo administracijo so se ZDA svetu spet pridružile, marca letos pa je Donald Trump ponovno podpisal izvršni ukaz za umik.
Februarja letos je iz sveta izstopila Nikaragva. To se je zgodilo po objavi poročila Združenih narodov, ki je mednarodno skupnost pozvalo k ukrepanju zaradi kršitev človekovih pravic, ki jih izvaja vlada predsednika Daniela Ortege. V poročilu sta bila Ortega in njegova podpredsednica (in soproga) obtožena, da sta državo spremenila v avtoritarno ureditev brez neodvisnih institucij.
Tri letna zasedanja
47-članski Svet ZN za človekove pravice, ki je nadomestil nekdanjo Komisijo za človekove pravice OZN, ima članstvo razdeljeno po regionalnih skupinah. Afriški skupini pripada 13 sedežev, enako število jih ima azijsko-pacifiška skupina. Latinska Amerika in Karibi jih imajo osem, Zahodna Evropa sedem, Vzhodna Evropa pa šest.
Praviloma se svet na treh rednih letnih zasedanjih sestaja v Ženevi. Poleg teh lahko pride tudi do nujnega sklica izrednih zasedanj, ko to zahtevajo hude kršitve človekovih pravic. Vsaj glede ritma srečanj je delo v svetu za človekove pravice manj intenzivno, kot je bilo v varnostnem svetu.
Novi mehanizem za Afganistan
V iztekajočem se letu je svet podrobneje spremljal razmere v več državah, med drugim v Burundiju, Ruski federaciji, Kambodži in Demokratični republiki Kongo. Novembra so soglasno obsodili nasilje milice Hitre podporne sile (RSF) v sudanskem mestu El Fašer.
Na več sejah so se seznanjali s poročili posebnih poročevalcev in raziskovalnih komisij, ki so ugotavljali obsežne kršitve na zasedenih palestinskih ozemljih. Glede vojne v Ukrajini so obravnavali kršitve mednarodnega in humanitarnega prava. Za Afganistan pa so ustanovili nov neodvisen raziskovalni mehanizem za zbiranje in shranjevanje dokazov o najhujših kršitvah človekovih pravic ter pripravo gradiva za morebitne mednarodne pravne postopke proti vodstvu talibanov, pri čemer bodo posebno pozornost namenili pravicam žensk in deklic.