Prvič v zgodovini procesa Brdo-Brioni je njegov regionalni vrh odpovedan, potem ko se je letošnji gostitelj, hrvaški predsednik Zoran Milanović, odločil, da majskega dogodka na Brionih ne bo. Razlog je ta, da tam noče videti srbskega voditelja Aleksandra Vučića, ki da s svojimi izjavami in dejanji »nasprotuje cilju pobude ter ogroža mir in stabilnost v regiji jugovzhodne Evrope«, kot so sporočili s Pantovčaka. Dodali so, da bo naslednje srečanje potekalo, ko bodo razmere ustrezne, po posvetovanjih med Milanovićem in slovensko predsednico Natašo Pirc Musar, sopredsednico procesa Brdo-Brioni.
Vučić popolnoma podprl Milanovića
Odnosi med Zagrebom in Beogradom so tradicionalno slabi, ker dogodki, povezani z vojno na Hrvaškem med letoma 1991 in 1995, ostajajo nepremostljiva ovira in vir napetosti, ne glede na občasna prizadevanja posameznih politikov, tudi v okviru procesa, da bi odprli novo poglavje. Novo stopnjevanje napetosti je lahko tudi poraz slovensko-hrvaške regionalne pobude, ki je bila ustanovljena leta 2013. Eden izmed namenov je bil pripeljati za isto mizo predsednike osmih držav, od Slovenije do Albanije, da bi pomirili napetosti in poskusili reševati odprta vprašanja (vključno z najbolj bolečimi, ki izhajajo iz časa krvavega razpada bivše Jugoslavije.) Dvostranske napetosti so letos te cilje potisnile v drugi plan.
Vučić v prvih odzivih ni skrival sarkazma, ko je povedal, da popolnoma podpira Milanovića, ker sam »ne sodi tja«. »Lahko bi (Milanović) povabil svoje partnerje iz Prištine, Tirane in drugih krajev, ne bi jim pokvaril vzdušja,« je dejal Vučić in dodal, da je zanj neprimerljivo pomembneje obiskati Jasenovac in se pokloniti žrtvam. Vučić rad poudarja, da je dogovor o obrambnem sodelovanju Hrvaške in Albanije, sicer dveh članic zveze Nato, ter Kosova sklenjen izrecno zaradi vojaškega napada na Srbijo; zaradi tega se je pritoževal že na zadnjem srečanju procesa Brdo-Brioni oktobra lani v albanskem pristanišču Drač, kjer je komaj sprejel skupno sklepno izjavo.
Hrvaška je tema v Srbiji, Srbija na Hrvaškem ni
Jasenovac ima posebno simboliko v njegovih izjavah, s katero izpostavlja Srbe kot največje žrtve, z nedvomnim zločinom med drugo svetovno vojno pa poskuša opravičiti srbsko agresijo iz 90. let ter diskreditirati Hrvaško in Hrvate v mednarodni skupnosti kot ustaše in »genocidni narod«. V zadnjem času je pogosto obtoževal hrvaške oblasti, da so se prek študentskega gibanja vpletle v poskus rušenja oblasti v Srbiji. Nedavno je povabil srbske državljane, naj zaradi varnostnih razlogov ne potujejo na Hrvaško. Pred tem je uradni Beograd pri nasvetih za potovanja svojo zahodno sosedo kot edino evropsko državo uvrstil na oranžni seznam, kar pomeni, da je potovanje priporočljivo le v skrajni nuji.
Takšne ponavljajoče se izjave so bile sprožilec Milanovićeve odpovedi letošnjega regionalnega vrha. V nasprotju s srbsko politično komunikacijo, v kateri imajo vodilni akterji, Vučić in z njim povezani mediji Hrvaško za dežurno negativko, ki jo je mogoče hitro vključiti v mobilizacijske narative, Srbija v hrvaškem medijskem prostoru praviloma ni tema. Politična negativna retorika se aktivira občasno, ob konkretnih dogodkih – (ne)diplomatskih izjavah, zgodovinskih obletnicah ali nacionalističnih incidentih. Sicer pa že vrsto let ne deluje kot mobilizacijski okvir.
Doslej je šlo kljub trenjem
Morda Vučić niti ne bi niti prišel na Brione, saj se ni udeležil niti zadnjega vrha EU-zahodni Balkan v Bruslju. Milanović pa se je z odpovedjo srečanja na Brionih vsekakor izognil domačim kritikam, kakršnih je bil deležen premier Andrej Plenković, ki je med drugimi gostil Vučića na vrhu Ukrajine in jugovzhodne Evrope oktobra 2024.
Toda doslej so srečanja na vrhu Brdo-Brioni potekala kljub prepirom, ker se je želelo ohraniti videz dialoga. Milanovićeva odpoved pa je znova pokazala, kako krhki so regionalni odnosi in kako lahko politične napetosti pohodijo diplomatske ambicije. A odpira se tudi vprašanje prihodnosti in kredibilnosti procesa, ki ne more delovati brez kančka političnega zaupanja med ključnimi udeleženci, kar Srbija in Hrvaška seveda sta.
