Bolgarska politična kriza, ki se po vsakih volitvah praviloma prekine zgolj za nekaj mesecev, še kar traja. Po decembrskem odstopu premierja Rosena Željakova namreč zdaj nobena od glavnih političnih strank v državi ni hotela sprejeti mandata za sestavo nove vlade, ki ga je ponujal predsednik Rumen Radev. Država se tako spet odpravlja na predčasne volitve, to bodo že osme parlamentarne volitve v petih letih. Željakov je odstopil zaradi protestov v državi, do katerih je prišlo tudi zaradi predloga proračuna za leto 2026, v katerem se je predvidevalo povečanje davkov in prispevkov za socialno varnost za financiranje večjih javnih izdatkov v Bolgariji.
Ljudje so na ulice odšli tudi zaradi nezaupanja v politiko. Tik pred načrtovanim glasovanjem o njegovi zaupnici, ko ni hotel tvegati, da bi pred vstopom države v evrsko območje 1. januarja letos Bolgarija zdrsnila v še globljo politično krizo, je Željakov odstopil kot šesti premier v zadnjih petih letih. S tem je padla tudi njegova manjšinska vlada in pred razpisom novih volitev se je začel postopek preverjanja, ali je mogoče najti novo vladajočo koalicijo.
Tri zavrnitve
Mandat za sestavo vlade je najprej zavrnila največja parlamentarna stranka, Gerb-SDS Bojka Borisova, ki je skoraj neprekinjeno vladala med letoma 2009 in 2021. Z dobljenimi 66 sedeži v 240-članskem parlamentu namreč ne more sestaviti stabilne vlade. Z Gerbom zaradi številnih korupcijskih afer, obtožb o zlorabi evropskih sredstev in očitkov o političnem nadzoru nad tožilstvom in policijo noče sodelovati večina strank v Bolgariji. Ne le s protesti proti stranki Gerb v minulih letih, temveč tudi na političnem parketu se je zgodila polarizacija v državi: za Gerb ali proti Gerbu.
Kot drugi je mandat za sestavo vlade nato predsednik Radev ponudil drugouvrščeni stranki Nadaljujemo spremembe – Demokratična Bolgarija (PP-BG) Kirila Petkova, ki je prejela 36 poslanskih sedežev. Tudi ti so v močno razdrobljenem parlamentu (vanj se je uspelo uvrstiti devetim strankam) zavrnili mandat, ker ne želijo prevzeti odgovornosti za vodenje vlade, ki bi bila videti kot nelegitimna ali nesposobna rešiti nakopičene probleme.
Mandat za sestavo vlade je Radev nato danes podelil še šestouvrščeni stranki Zavezništvo za pravice in svoboščine (ARF), ki pa je takoj ponujeno krmilo vrnila predsedniku. Po tej zavrnitvi je bilo sporočilo predsednika Radeva kratko: »Gremo na volitve.«