Razlog je v tem, da sta se socialdemokratom obetala še precej slabši rezultat in odhod v opozicijo, dokler se jim ni podpora dvignila zaradi vprašanja Grenlandije. Premierka Frederiksen se je namreč odločno, a tudi premišljeno postavila po robu ozemeljskim apetitom ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki v nekem trenutku ni izključeval možnosti zavzetja ledenega otoka s silo.
Predlog davka na bogastvo
Vprašanje Grenlandije je nekoliko potihnilo po januarskem forumu v Davosu, kjer je Trump uporabo sile izključil, generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte pa je posredoval za še vedno ne povsem jasen kompromis za umiritev napetosti. Glavne teme za volilce so tako spet draginja, družbene neenakosti, skrb za javne storitve, priseljevanje, v ospredju pa je tudi predlog premierke o obdavčenju bogatih.
Po tej zamisli bi z 0,5-odstotno stopnjo letno obdavčili premoženje nad, preračunano, 3,34 milijona evrov, kar bi obremenilo približno 20.000 Dancev. Večina volilcev, ki je naklonjena levi sredini, zamisel podpira, najbolj proti pa so voditelji velikih podjetij, kot sta pomorski tovorni gigant Maersk in Lego, ki svarita pred selitvijo ustvarjalcev delovnih mest v tujino. Danska ima sicer že najvišjo zgornjo davčno stopnjo za dohodnino v Evropi in eno najvišjih na svetu, saj znaša 60,5 odstotka.
Za vlado ni potrebna večina
Mette Frederisken vodi Dansko od leta 2019 in se poteguje za tretji mandat. Njeni sedanji koaliciji sicer grozi izguba parlamentarne večine. Sebe predstavlja kot izkušeno voditeljico, kakršno država nujno potrebuje v času vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter negotovih razmer v Evropi in zavezništva z ZDA. Socialdemokratom ankete zdaj napovedujejo 21-odstotno podporo (pred zaostritvijo okoli Grenlandije so jim kazale 17-odstotno). Celotni levosredinski blok pa se bo težko dokopal do potrebne večine 90 poslancev v 179-članskem parlamentu. Po projekcijah naj bi dobil 85 sedežev.
To pa bo morda dovolj zaradi razdrobljenosti desnosredinskega bloka, ki ga vodi Liberalna stranka obrambnega ministra Troelsa Lunda Poulsena. V danskem sistemu ni nujno, da vlada dobi večinsko podporo; pomembno je le, da ni dovolj glasov proti. Sicer pa bo imel pomembne karte v rokah vodja sredinske stranke Zmerni, nekdanji premier in sedanji zunanji minister Lars Lokke Rasmussen. Poleg Zmernih in socialdemokratov je v sedanji tričlanski koaliciji še liberalno-konservativna agrarna stranka Venstre. V prevodu to pomeni Levica, a takšno ime ima iz zgodovinskih razlogov, ne pa zato, ker bi bila to njena sedanja politična usmeritev.
V soboto in nedeljo se ne voli
Glavna opozicijska stranka so desni populistični Danski demokrati, takoj za njimi pa sta Zelena levica in libertarno Liberalno zavezništvo.
Danski parlament (folketing) je sicer zelo razdrobljen. Trenutno je tam dvanajst strank. Volilni prag je namreč dvoodstoten, poleg tega lahko stranka v parlament pride tudi drugače, če njen kandidat dobi neposreden mandat v volilni enoti oziroma če je dovolj uspešna v najmanj dveh regijah. Štirje sedeži v parlamentu pa so rezervirani za po dva poslanca z Grenlandije in Ferskih otokov.
Volitve na Danskem tradicionalno potekajo na torek. Po zakonu je sicer nujno le, da niso na soboto ali nedeljo, ki so se jima hoteli izogniti, ker so ljudje takrat na izletih ali počivajo, se družijo in obiskujejo. Torek je potem obveljal kot najbolj primeren dan, čeprav bi lahko izbrali tudi kak drug delovnik.
