Britanci bodo lahko kmalu potovali na Kitajsko za obdobje do trideset dni brez vizumov, kar je privilegij, ki ga že nekaj časa uživajo Francozi, Nemci in Avstrijci. Britansko-švedski farmacevtski orjak AstraZeneca, ki ima sedež v Cambridgeu, pa bo do leta 2030 na Kitajskem investiral 10,9 milijarde funtov, odprl pet tovarn in zaposlil novih 3000 delavcev. To sta bila prva in najbolj odmevna od desetih sadov tridnevnega obiska britanskega laburističnega premierja Keira Starmerja na Kitajskem, kjer so mu priredili zelo toplo dobrodošlico. Po srečanju in pogovorih z uradnim gostiteljem, premierjem Li Qiangom, je Starmerja v Pekingu sprejel vsemogočni predsednik Xi Jinping. Obe strani poudarjata, da sta se pogovarjala uro in dvajset minut, enkrat dlje, kot je bilo predvideno.
Neizogibno sodelovanje
Xi je ocenil, da so bili v odnosih med državama »zavoji in obrati«, dodal pa je, da je njuno sodelovanje neizogibno: »V tem turbulentnem svetu je nujno, da naši državi delata skupaj za svetovni mir.« Kitajski premier je poleg Starmerjeve laburistične vlade, ki je prejšnji teden odobrila gradnjo nove kitajske mega ambasade, največje v Evropi, o kateri kritiki pravijo, da bo tudi največji vohunsko-obveščevalni center, hvalil tudi nekdanje laburistične vlade Tonyja Blaira in Gordona Browna, o katerih je dejal, da so pomembno prispevale k rasti odnosov med Kitajsko in Združenim kraljestvo.
»Kitajska je pripravljena razvijati dolgoročno in dosledno strateško partnerstvo z Združenim kraljestvom. To bo koristilo obema narodoma,« je povedal Xi, ki kot da je pozabil na »zlato dobo« odnosov, ki sta ji leta 2015 tedanji konservativni premier David Cameron in Xi v pubu Plough v Angliji, kjer sta jedla ribe s cvrtim krompirjem, nazdravila z vrčkoma piva. Zlato obdobje se je končalo leta 2021 predvsem zaradi, pod konservativci, vse ostrejše kritike kršitev človekovih pravic v Hongkongu, ki ga je Britanije po 156 letih kolonialne vladavine Kitajski vrnila leta 1997.
Odnosi med državama so se potem slabšali iz leta v leto, tudi zaradi vse glasnejših obtožb o kitajski kraji intelektualne lastnine in kitajskem ogrožanju kitajskih državljanov, ki so se zaradi preganjanja oblasti zatekli v Britanijo, najbolj pa zaradi trditev, da Kitajska z vohunsko-obveščevalno dejavnostjo ogroža britansko državno varnost. Britanski kritiki trdijo, da vse te grožnje ostajajo. Starmer je dejal, da je cilj njegovega obiska zagotoviti stabilnost in jasnost v odnosih med državama po mnogih letih nedoslednosti konservativnih vlad, ki so zlato ero spremenile v ledeno ero.
Pogojevan obisk
Kitajska ni prikrivala tega, da je pogoj za obisk Starmerja odobritev gradnje mega ambasade v Londonu. Ironično je, da so člani britanske delegacije, v kateri je tudi 60 gospodarstvenikov in poslovnežev, svoje mobilne telefone in prenosne računalnike pustiti doma in da so jim dali začasne telefone ter tablice. Starmer je v pogovorih s Xijem pozval k vzpostavitvi bolj »sofisticiranih« odnosov in k vseobsežnemu strateškemu partnerstvu, da bi državi sredi globalnih negotovosti poglobili odnose.
Ne gost ne gostitelj nista omenjala ZDA ali Trumpa, ki je lani najprej sprožil carinsko-trgovinsko vojno s Kitajsko. Po premirju, ki sta ga oktobra lani med mednarodno konferenco v Južni Koreji sklenila Trump in Xi, je Kitajska še bolj samozavestna. Xi naj bi Ameriki in preostalemu svetu pokazal, kako zelo sta odvisna od uvoza iz Kitajske. Ta zdaj izdela približno tretjino svetovnih proizvodov, predela več kot 90 odstotkov redkih zemeljskih mineralov na svetu in proizvede od 60 do 80 odstotkov vseh sončnih panelnih plošč, vetrnih turbin ter električnih vozil. To daje Kitajski resnično moč nad velikim delom sveta – vključno z Veliko Britanijo.