Z napadi na civilno energetsko infrastrukturo je vojna v Iranu vstopila v novo fazo. Izrael je začel napadati energetske cilje v Iranu, tudi skladišče nafte v Teheranu, zaradi česar se je nad prestolnico valil gost dim, ponekod pa so poročali tudi o črnem dežju. Z napadi na to infrastrukturo so hoteli preprečiti, da bi vojska dobivala novo gorivo za njihova vozila, so pojasnjevali. Do okoljske katastrofe je prihajalo ob sočasnih političnih premikih, ko je Svet strokovnjakov že izbral novega vrhovnega verskega vodjo države, le njegovega imena še niso sporočili. Grožnje za njegovo likvidacijo s strani Izraela in ZDA ter siloviti napadi na Teheran so še odvračale oblasti, da sporočijo ime novega voditelja. Že več dni sicer za favorita nepričakovano velja sin likvidiranega ajatole Alija Hameneja, Modžtaba Hamenej.
Vodja izraelske opozicije Jair Lapid je po začetih napadih na iransko energetsko infrastrukturo šel še korak dlje. Od vlade Benjamina Netanjahuja celo terjal, da mora Izrael uničiti vsa iranska naftna polja in energetsko industrijo na otoku Kharg. Gre za otok, ki je v Perzijskem zalivu približno 30 kilometrov oddaljen od celine, čezenj pa se izvaža kar 90 odstotkov izvoza nafte v državi. Takšna razmišljanja niso osamljena zgolj v izraelski opoziciji. Ideje o zavzetju otoka se namreč pojavljajo tudi v ameriških krogih, kjer se ocenjuje, da bi se tako lahko še dodatno gospodarsko pritisnilo na Iran.
Nesoglasja v režimu
Po napovedih okrepitve ameriških in izraelskih napadov na Iran ter izrečenih zahtevah Donalda Trumpa za brezkompromisno predajo Irana se je za trenutek čez konec tedna zdelo, da Iran želi zmanjšati vse ostrejšo vojno. Iranski predsednik Masud Pezeškian se je opravičil sosedam za napade in poudaril, da se bo država tudi proti njim še naprej branila, če bodo od tam sproženi napadi na Iran. Hitro se je njegove besede razumelo kot popuščanje Irana, kar je ameriška predsednika Trumpa navdalo zgolj s še eno ugotovitvijo, da je Iran oplel.
Iz napadene države so medtem prihajali drugačni toni. Tako v Republikanski gardi kot vodja sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani so sporočali, da se bo Iran še naprej branil proti agresiji. Kar šest mesecev naj bi se Iranska garda lahko še branila, so sporočali iz osrednjih oboroženih sil Irana in tako krepko presegali časovnik Bele hiše, kjer so ocenjevali, da se bo vojna končala v štirih do šestih tednih. Kljubovalnost Revolucionarne garde je dala slutiti to, kar se je nakazovalo že nekaj dni – da namreč med političnim vodstvom države in Revolucionarno gardo prihaja do napetosti, kako nadaljevati v vojni.
Ta razhajanja so se pokazala že pred dnevi, ko je zunanji minister Abas Aragči sicer brez podobnega opravičila kot Pezeškian razmišljal, da vojska na cilje v Zalivskih državah strelja po poprej danih smernicah, s čemer je dopuščal, da bi se izgubil komunikacijski stik z gardami. Nezadovoljstvo nad Pezeškianovim opravičilom je bilo med konservativnimi in vojaškimi krogi tolikšno, da je Pezeškian dan po opravičilu moral še enkrat pred televizijske kamere, kjer je ponovil državno pravico do samoobrambe, a tokrat brez opravičila sosedam, rekoč da so ga napačno razumeli.
Specialce bi poslali po uran
Do nihanj v politično-strateških stališčih in odločitvah ne prihaja zgolj v Iranu. Tudi v ZDA se vidi, da ob še vedno nejasnem koncu vojne v Iranu prihaja do različnih premislekov, kako naprej in kako doseči cilje vojne, da bi se lahko razglasila zmaga. Eno izmed teh nihanj je, ali naj ZDA aktivirajo iranske kurdske milice, ki na iraški strani meje čakajo za vpad v Iran, da bi tako na severozahodu države oslabile tamkajšnje varnostne sile in terjale dodaten angažman iranske vojske iz drugih delov države.
Po svarilih Turčije, da bi se z uporabo iranskih kurdskih milic, ki naj bi jih oboroževali obveščevalni agenciji Cia in Mosad, lahko destabilizirala cela regija, Trump očitno stopa korak nazaj. Še pred dnevi je bil navdušen, če bodo Kurdi izvedli napad, sedaj pa se je v povsem nasprotnem stališču zavzel proti njihovemu vpadu v Iran. »Imamo zelo prijateljske odnose s Kurdi, vendar ne želimo, da bi ta vojna postala še bolj zapletena, kot že je,« je dejal Trump.
Takšno stališče tudi v drugi luči sedaj kaže še nedavni premislek, da bi lahko prav kurdski vpad koristil ZDA, da se po enem od scenarijev ustvari svobodno ozemlje, kjer bi lahko ameriška kopenska vojska izvedla svoje napade na režimske sile. Premisleki se sedaj v administraciji, kjer je sicer Trump uradno ves čas izključeval uporabo kopenskih sil, očitno nagibajo v drugo smer. Kot je namreč poročal ameriški spletni portal Axios, bi uradni Washington skupaj z izraelsko vlado utegnil uporabiti posebne specialne kopenske sile, ki bi v Iran vstopile zgolj zaradi zasega okoli 440 kilogramov visoko obogatenega urana, ki je očiščen do 60-odstotne ravni. Ta je izginil po lanski junijski vojni z Izraelom in ZDA. Če bi ga čistili naprej do 90-odstotne čistosti, bi imeli dovolj jedrskega materiala za deset konic. Razmišljanje ameriške administracije gre v smeri, da bi uran odpeljali v tujino ali pa bi ga strokovnjaki razredčili na nižje stopnje čistosti v samem Iranu. Trump takšnega akcije ni izključil.
