Nidal Malik Hasan, vojaški major in zdravnik, je leta 2009 v vojaškem oporišču Fort Hood s puško ubil 13 neoboroženih ameriških vojakov in ranil še 32 ljudi. Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je na družbenih omrežjih objavil, da je obrambni minister Pete Hegseth podal priporočilo za usmrtitev, predsednik Donald Trump pa jo je uradno odobril.
Kot piše BBC, bo to prva vojaška usmrtitev s streljanjem od konca druge svetovne vojne. Hasan je bil spoznan za krivega po 13 točkah obtožnice za umor s premislekom in 32 točkah za poskus umora. Porota, ki jo je sestavljalo 13 vojaških častnikov, je soglasno priporočila smrtno kazen.
Parnell je napovedal, da bo minister za kopensko vojsko določil datum in kraj usmrtitve. »Hasanov sodni dan je končno napočil,« je zapisal na omrežju X.
Krvavi napad
Hasan, vojaški psihiater iz Virginije, je leta 2009 v oporišču v Teksasu izstrelil strele, ki so vzeli življenja 13 vojakov. Med vojaškim sojenjem je kasneje priznal, da je bil napadalec, ter se opravičil za »vse napake«. Na sojenju leta 2013 je izjavil, da je verjel, da s tem ščiti muslimane in talibane v Afganistanu.
BBC še navaja, da je bil dogodek najbolj smrtonosen napad v ameriškem vojaškem oporišču, ki ni bil neposredno povezan z bojnim delovanjem. Napad se je zgodil v nabito polni medicinski zgradbi, kjer so vojaki pred odhodom na terenske naloge čakali na zdravstvene preglede in cepljenje.
Hasan je trenutno eden od štirih zapornikov, ki v ameriškem vojaškem sistemu čakajo na izvršitev smrtne kazni. Po vojaški zakonodaji je za usmrtitev v vojaškem sistemu nujna predhodna odobritev predsednika ZDA.
Pred izvedbo kazni sta obvezna še pritožbeni postopek in končna presoja njene zakonitosti. Zadnji človek, ki so ga usmrtili v vojaškem sistemu, je bil vojak John Bennett, ki so ga leta 1961 obesili zaradi posilstva 11-letne deklice.
Ameriško vojaško pritožbeno sodišče je vojaško smrtno kazen leta 1983 razglasilo za neustavno, vendar so jo ponovno uvedli leto kasneje z izvršnim ukazom tedanjega predsednika Ronalda Reagana. Vojaške usmrtitve se sicer razlikujejo od tistih, ki se izvajajo na ravni posameznih zveznih držav.
Streljanje redko
Večina usmrtitev v ZDA se izvaja na ravni zveznih držav. Smrtna kazen je zakonsko dovoljena v 27 zveznih državah ter tudi v vojski in na zvezni ravni. Usmrtitev s streljanjem je sicer precej redka; lani so takšno usmrtitev izvedli v Južni Karolini, kar je bilo prvo tovrstno dejanje v tej zvezni državi in hkrati prvo v ZDA po 15 letih.
Poleg Južne Karoline streljanje kot način usmrtitve dopuščajo še štiri zvezne države: Idaho, Misisipi, Oklahoma in Utah.
BBC še dodaja, da je predsednik Trump zagovornik ostrih ukrepov in uveljavljanja zvezne smrtne kazni. Slednjo je ponovno uvedel z izvršnim ukazom že prvi dan svojega mandata januarja 2025. V času njegovih predhodnikov, zlasti Joeja Bidna, je pravosodno ministrstvo uveljavilo moratorij za izvajanje smrtne kazni na zvezni ravni.
V tokratnem izvršnem ukazu je smrtna kazen opisana kot »nujno orodje za odvračanje in kaznovanje tistih, ki zagrešijo najhujše zločine in dejanja smrtonosnega nasilja nad ameriškimi državljani«.