Ne kaže, da bi vojna vihra v Perzijskem zalivu ob sicer zmanjšani intenzivnosti izstreljevanja iranskih raket pojenjevala. Čeprav v Izraelu zatrjujejo, da so uničili že 300 mobilnih izstrelitvenih ploščadi iranskih raket (skupno naj bi jih imeli 360), napadi v Iranu, sosednjih državah, Izraelu in Libanonu potekajo naprej.
Z novim dronskim napadom na Azerbajdžan je vojna pljusknila čez meje Bližnjega vzhoda, na Kavkaz, prav tako se je nakazovalo odprtje severne fronte z ameriškim in izraelskim aktiviranjem različnih kurdskih skupin v Iraku, ki naj bi začele napadati položaje iranske vojske na severu. Toda znakov, da se je začelo netenje kurdske vstaje proti režimu, še ni. Se je pa režim v Teheranu z napadi na kurdske dele države, kjer so v minulih dneh zračne napade na vladne cilje izvajali tudi ameriški in izraelski lovci, zoperstavljal novi kopenski fronti znotraj lastnih meja.
Evropska krepitev vojaške pomoči
Evropske države v močno zaostrenih razmerah še naprej krepijo pomoč članici EU in Nata Cipru, kjer je bilo v minulih dneh tamkajšnje britansko vojaško oporišče Akrotiri večkrat tarča napadov dronov. Po grških, francoskih in britanskih vojaških napotitvah v akvatorij Cipra bo tja prispela še italijanska mornarica. Velika Britanija je poslala še štiri lovce v Katar, ki naj bi pomagali prestrezati iranske rakete in drone. Francija je odprla svoja letalska oporišča za ameriška letala, a le pod pogojem, da se ne bodo udeleževala napadov na Iran. Ob težavni plovnosti čez Hormuško ožino so se Francija, Italija in Grčija dogovorile za sodelovanje pri zagotavljanju varnosti v Rdečem morju, ki je v času izraelske genocidne vojne v Gazi zmanjšana zaradi napadov hutijevcev.
Ob incidentih na ozemlju dveh članic Nata, Turčije in Cipra, je temeljno sporočilo generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja, da zveza ne bo vstopila v vojno proti Iranu.
Po Turčiji še napad na Azerbajdžan
Vojna vihra v Iranu se neusmiljeno nadaljuje z novimi obsežnimi napadi ameriško-izraelske koalicije na iranska mesta. Ti so tako siloviti, da so v okviru tridnevnega žalovanja pred pogrebom pokojnega ajatole Alija Hameneja prestavili javno komemoracijo v Teheranu. V slabem tednu vojne je bilo napadenih več kot 170 iranskih mest, kar je terjalo že več kot tisoč življenj civilistov. Teheran z napadi na zalivske države še naprej odgovarja v vojni eksistenčnega preživetja režima.
Tarče iranskih raket, dronov in mornarice niso le vojaška oporišča, rafinerije, letališča, hoteli in drugi civilni cilji. Tudi tankerji – od začetka vojne so jih napadli že devet – so v Perzijskem zalivu priljubljena tarča iranske vojske. Po napadu iranskega daljinsko nadzorovanega čolna, polnega eksploziva, je zagorel ameriški tanker pod bahamsko zastavo, ki je bil zasidran v bližini iraškega pristanišča Kor Al Zubair. Voda se je po močni eksploziji nabirala tudi v zadetem tankerju, ki je bil zasidran pred Kuvajtom.
Vojna se ne zaostruje zgolj na morju, vse bolj je vanjo posrkalo iranske sosede. Potem ko je Natova zračna obramba prestregla raketo, ki naj bi bila na poti v Turčijo (ali morda na Ciper), sta v četrtek v azerbajdžanski eksklavi Nakičevan eksplodirala dva drona – eden pri letališču, drugi pri šoli ene od sosednjih vasi. Ranjene so bile štiri osebe. Podobno kot dan prej v Ankari so v četrtek v Bakuju na zagovor poklicali iranskega veleposlanika. Iz Teherana so tako glede izstrelitve rakete proti turškemu ozemlju kot tudi v primeru incidentov z droni zanikali, da bi jih izstrelila iranska vojska. Zunanji minister Abas Aragči je v telefonskem pogovoru z azerbajdžanskim kolegom Jejhunom Bajramovom zanikal, da bi Iran izstrelil kakršne koli projektile proti Azerbajdžanu. Šef iranske diplomacije je namignil, da bi lahko šlo za operacijo pod napačno zastavo. Kot je v pogovoru z Bajramovom ocenjeval Aragči, bi za napadi lahko stal Izrael s ciljem, da bi izkrivil javno mnenje in uničil dobre odnose Irana s sosedami. Ne glede na te namige so v Azerbajdžanu pripravljali protiukrepe iranskemu napadu, ki so ga obsodili tudi v Azerbajdžanu bratski Turčiji.
Strah pred državljansko vojno
ZDA bodo z Izraelom poskušale doseči spremembo režima v Iranu tudi s pomočjo iranskih Kurdov. Ti naj bi napadali cilje iranskih varnostnih sil na severozahodu države ter tako povzročili dodatni kaos v državi in destabilizirali režim od znotraj. Iranske kurdske skupine naj bi že oboroževala Cia, prav tako izraelski Mosad. Čeprav so se pojavila poročila, da se je ofenziva iranskih kurdskih skupin že začela, jih je pet to v četrtek zanikalo in zagotovilo, da so na iraški strani meje pripravljeni za napad, vendar še niso vstopili na ozemlje Rodžalata (tako Kurdi imenujejo svoja območja v Iranu).
Načrti za uporabo Kurdov kot trojanskega konja proti režimu prilivajo olje na ogenj že tako močno vnetljivih razmer v regiji. Načrti ZDA in Izraela skrbijo Turčijo, ki pozorno spremlja dogajanje v Iranu, eni izmed štirih držav, v katere so bili Kurdi razdeljeni po koncu otomanskega imperija po prvi svetovni vojni. Ne le, da bi aktiviranje Kurdov – pet iranskih kurdskih političnih strank in gibanj je prav v tednih pred začetkom vojne vzpostavilo novo skupno politično platformo – lahko zanetilo državljansko vojno v Iranu, dodatno bi utegnilo destabilizirati vse države v regiji s kurdskimi manjšinami.
Posledice vojne že sedaj čutijo v Erbilu, prestolnici iraškega Kurdistana. Tamkajšnje oporišče tujih sil je namreč pogosta tarča iranskih napadov. Iranska vojska jih sedaj izvaja tudi na lastnem kurdskem ozemlju na severozahodu Irana. Tako očitno želijo preprečiti, da bi napadi kurdskih skupin ustvarili območje za morebitni kopenski vdor ameriške vojske v Iran. To je eden od scenarijev, ki se v minulih dneh pogosteje omenja, čeprav ameriška administracija za zdaj zatrjuje, da kopensko posredovanje v Iranu ne bo potrebno. Vodja iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je že posvaril ZDA, da bi med kopenskim vdorom ameriške sile utrpele hude izgube. »Nekateri ameriški uradniki so izjavili, da nameravajo vstopiti v Iran z več tisoč vojaki v okviru kopenske operacije. Pogumni sinovi imama Homeinija in imama Hameneja čakajo na vas, da boste s tisočimi ubitimi in ujetimi osramotili te zlobne ameriške uradnike,« je sporočil Laridžani.
