V Splitu je v začetku novembra na kulturni dogodek v organizaciji srbske manjšine vdrlo več deset ljudi, med njimi nogometnih navijačev, ter ob ustaškem pozdravu in žaljenju Srbov prekinilo prireditev. V tednih, ki so sledili, se je zvrstilo še več drugih incidentov, uperjenih proti Srbom.
Že avgusta pa so v Benkovcu pri Zadru odpovedali umetniški festival Nosi se, ki obravnava teme vojne, ker so proti njegovi izvedbi protestirali lokalni veterani in nogometni navijači.
Več hrvaških nevladnih organizacij je tedaj izrazilo zaskrbljenost zaradi porasta nestrpnosti v družbi, k čemur po njihovem prepričanju prispeva odpiranje javnega prostora za izključevanje in sovraštvo. Kot primer so med drugim navedli velika poletna koncerta Thompsona, sicer tudi veterana domovinske vojne, v Zagrebu in Sinju.
Thompson velja za kontroverzno osebo zaradi poveličevanja nacionalizma in ustaštva, na obeh omenjenih koncertih pa je skupaj s publiko vzklikal ustaški pozdrav "za dom spremni", s katerim se začne ena od njegovih pesmi.
Pozdrav so uporabljali pripadniki ustašev v času Neodvisne države Hrvaške (NDH), ki je med drugo svetovno vojno izvajala množične poboje Srbov in pripadnikov drugih manjšin. Pristojni hrvaški organi uporabe pozdrava na Thompsonovih koncertih kljub temu ne sankcionirajo. Ne obsoja je niti vladajoča desnica, češ da je pozdrav v tem primeru del domoljubne pesmi, ki je nastala med domovinsko vojno.
Da je bil Thompsonov koncert v Zagrebu eden od sprožilcev nedavnih incidentov, meni politični analitik in profesor zgodovine na zagrebški filozofski fakulteti Tvrdko Jakovina, a dodaja, da ni bil edini.
"Eden od drugih sprožilcev je bil val tovrstnega govora in vedenja, ki je prišel iz ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom," je dejal za STA. Ob tem je še opozoril, da proces premika v desno na Hrvaškem neprekinjeno traja že leta oz. desetletja, ne samo zadnje mesece, desnim volivcem na Hrvaškem pa da so zelo pomembna identitetna vprašanja, predvsem ko gre za odnos do Srbov.
"Desna politika na Hrvaškem je skrčena predvsem na spopad z najpomembnejšim Hrvatom v zgodovini Josipom Brozom Titom in z Jugoslavijo, ki jo desni Hrvati dojemajo kot zanikanje hrvaštva, pa tudi na obračun z zgodovino. V ozadju vsega tega je, če hočete, ena sama stvar - Srbi," je še opozoril zgodovinar.
Čeprav so politike vladajoče HDZ in njenih desnih koalicijskih partnerjev v zadnjih letih videti bolj sredinske, hrvaška desnica po njegovih ocenah še vedno temelji na identitetnih temah: protititovstvu, protijugoslovanstvu, predvsem pa na odnosu do Srbov, medtem ko drugačne politike vidi kot ogrožajoče.
"Bistvo ideologije desnih strank na Hrvaškem ni boj za davke ali vrednote, temveč gre v resnici za obračun s preteklostjo," je pojasnil. Dejanskih desnih politik, kot je še ocenil, nimajo, se pa zato po drugi strani "izčrpavajo zlasti v prizadevanjih za prepoved koncertov posameznih srbskih pevcev, kot je Bajaga, v nasprotovanju vidnemu financiranju srbskih organizacij in podobno".
Da s strani vladajoče HDZ ni bilo ostrega odziva na nedavne incidente, Jakovine zato ne preseneča. "Odziva praktično ni, ker je HDZ desno gibanje in matična baza vseh desnih politik na Hrvaškem, zato ne more odločno nastopiti proti lastni politični bazi," je dejal.
Vsaj polovica Hrvatov, kot je še poudaril, ne sprejema revizionistične naracije, jasno pa je proti njej tudi hrvaška znanost, ki deluje v mednarodnih okvirih. Ima pa takšna ideologija podporo nekaterih neformalnih organizacij, kot so veteranska združenja ali navijaške skupine, ki se predstavljajo kot branitelji hrvaškega naroda.
Tovrstne skupine, ki jih po besedah Jakovine v veliki meri podpira ali vsaj tolerira katoliška cerkev, ne vodijo klasičnih politik, temveč se predstavljajo kot varuhi "neke dediščine, domovinske vojne, kakor jo razumejo sami in ki v veliki meri temelji na protisrbskem sentimentu".
"Hrvaški nacionalizem je nacionalizem prestrašenih. Najbolj skrajni hrvaški nacionalisti bi si celo želeli, da bi bila Hrvaška nekoliko manjša, samo da ne bi bilo tistih, ki jih motijo," je še dejal.
Tisti, ki motijo, sicer motijo vedno več Hrvatov. V zadnjem obdobju se namreč ne krepi le nestrpnost do Srbov, temveč tudi do delavcev iz tretjih držav, predvsem iz Azije. O tem pričajo fizični napadi nanje, ki so se v zadnjih dveh letih dogajali predvsem v Zagrebu in Splitu, pa tudi raziskave.
Anketa hrvaškega Inštituta za raziskovanje migracij je nedavno namreč pokazala, da si skoraj nihče ne želi tujega delavca v družini, le 2,4 odstotka vprašanih bi ga sprejelo za prijatelja, 5,7 odstotka za soseda in okoli deset odstotkov za sodelavca.
Le okoli tri odstotke Hrvatov je povsem ali delno zadovoljnih s prisotnostjo tujih delavcev, kar 97 odstotkov jih je nevtralnih ali nezadovoljnih, več kot petina od teh pa popolnoma nezadovoljnih.
Tujci na Hrvaškem sicer predstavljajo približno devet odstotkov delovne sile, Hrvati pa med glavnimi razlogi za nezadovoljstvo nad njimi navajajo strah pred kriminalom, manj možnosti zaposlitve za domače delavce, zniževanje plač in delovnih standardov ter preveliko kulturno raznolikost.