Predsednik Emmanuel Macron je zaradi zaostrovanja mednarodnih odnosov in vse manjše veljave mednarodnega prava napovedal povečanje izdatkov za vojsko. Do leta 2027 se bo proračun države okrepil za 6,5 milijarde evrov, na 64 milijard evrov, kar je dvakrat toliko, kot je znašal leta 2017, ko je Macron postal predsednik. Dejal je, da mora vojska napolniti skladišča streliva, povečati število brezpilotnih letalnikov, si zagotoviti orožje, ki bo delovalo z uporabo satelitov, in povečati izurjenost svojih vojakov.
»Nikoli po letu 1945 svoboda ni bila tako ogrožena in mir tako zelo odvisen od naših zdajšnjih odločitev,« je poudaril. »Ker ameriški zaveznik ni več zainteresiran za pomoč stari celini, moramo odslej Evropejci sami poskrbeti za varnost,« je rekel.
Največ pozornosti Rusiji
Francoskim generalom je ukazal, naj začnejo z evropskimi partnerji »strateški dialog« o vlogi, ki naj bi jo imelo v prihodnosti francosko in britansko jedrsko orožje v obrambi Evrope, zlasti pri odvračanju ruskega napada.
»Da bi bili svobodni v tem svetu, se nas morajo bati. Bali pa se nas bodo, če bomo močni,« je dejal. »Ruska grožnja je trajna. Moramo se ji biti sposobni postaviti po robu,« je nadaljeval Macron, ki sicer odločno podpira Ukrajino.
Že v petek je načelnik francoskega generalštaba Thierry Burkhard izjavil, da Rusija pomeni nevarnost, ki sega onstran Ukrajine. Moskvo je obtožil, da moti poti francoskih satelitov, izvaja sabotaže v infrastrukturi pod morsko gladino in pošilja v Francijo dezinformacije. Ugledna francoska revija za nacionalno strategijo pa je te dni zapisala: »Okoli leta 2030 grozi nevarnost intenzivne vojne zunaj nacionalnega ozemlja v Evropi. Vpletene bi bile tudi Francija in njene evropske zaveznice. V tej hibridni vojni bi bila tudi Francija tarča napadov.«
Kje vzeti, če že tako manjka?
Vojaška moč ima svojo ceno in zdajšnje hude javnofinančne težave Francije so resna ovira Macronovim željam. Najbrž se bo kriza javnih financ z večanjem porabe za vojsko samo še zaostrila, saj je lanski proračunski primanjkljaj v Franciji dosegel kar 5,8 odstotka BDP in ga je nujno treba zmanjšati. Premier Francois Bayrou mora najti rešitev, da privarčuje vsaj 40 milijard evrov, s čimer bi primanjkljaj upadel na 4,6 odstotka BDP, kar je sicer še vedno veliko preveč. Še pred nekaj tedni je zato Bayroujeva vlada, ki je zlasti glede vojske in zunanje politike podrejena predsedniku države, napovedovala, da se bo leta 2027 vojaški proračun zmanjšal z zdajšnjih 57,5 na 56 milijard evrov.
Po Macronovih načrtih pa bo leta 2030 vojaški proračun dosegel 67,4 milijarde evrov ali 2,3 odstotka BDP, kar je sicer še vedno zelo daleč od 3,5 odstotka strogo za vojaške namene, kolikor so se za leto 2035 zavezale članice Nata. Obrambni minister Sebastien Lecornu, ki je desničar, tako zahteva zvišanje na sto milijard evrov.
Medtem ko je za desnico povečanje za 6,5 milijarde do leta 2027 veliko premalo, pa je za levico to veliko preveč, saj naj bi šlo to v škodo socialne države. Bayrou že tako namerava zmanjšati državne izdatke za zdravstvo in pokojnine, podporo za brezposelne in izdatke lokalnih skupnosti.
Da bi zmanjšal vtis povečevanja izdatkov za vojsko na račun civilnih izdatkov, bi Macron rad okrepil bojno pripravljenost Francije predvsem s povečano proizvodnjo in produktivnostjo njene vojaške industrije.
