Vodja ukrajinske delegacije Rustem Umerov je dejal, da so dosegli napredek, da so »razčistili vrsto vprašanj« in da so bili pogovori vsebinski. Dodal pa je, da za zdaj ne more razkriti nobenih podrobnosti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ločeno sporočil, da so bila pogajanja težka in da razlike v stališčih ostajajo, da pa so se dogovorili za nadaljnje pogovore. To je povedal tudi vodja ruske delegacije Vladimir Medinski. Datuma novih pogovorov niso navedli in verjetno še ni določen.
V središču tokratnih pogovorov so bila ozemeljska vprašanja, energetska varnost in nadzor nad jedrsko elektrarno Zaporižija, je poročal Kijev Independent. Zelenski je tudi dejal, da so se dogovorili o nadzoru prekinitve ognja, če do njega pride, in da bodo pri tem sodelovale tudi ZDA, ter do so bili v sredo osredotočeni še na vprašanja izmenjave zapornikov ter izpustitve civilistov.
Napet prvi dan
Po koncu prvega dne pogovorov v torek so prihajala poročila o napetem vzdušju. Ruski viri so povedali, da so potekali šest ur v različnih oblikah – tristransko ali dvostransko, ukrajinski pa, da so ločili pogovore o političnih in o vojaških vprašanjih.
Zelenski je potem v sredo obtožil Rusijo, da namenoma zavlačuje in zavira napredek v pogovorih o končanju vojne, ki bo prihodnji teden vstopila v peto leto. »Včerajšnja (torkova) srečanja so bila zares težka in lahko rečemo, da poskuša Rusija raztegniti pogajanja, ki bi že lahko bila v sklepni fazi,« je zapisal na družbenih omrežjih, hitro zatem pa je ruska agencija RIA sporočila, da so pogovori končani, navaja Reuters.
"Nepošteno" do Ukrajine
Zelenski je pred tem v torek v pogovoru za medijski portal Axios tudi dejal, da »ni pošteno«, da ameriški predsednik Donald Trump javno poziva samo Ukrajino, ne pa Rusije, naj popusti v pogajanjih za sklenitev dogovora. »Upam, da gre samo za njegovo taktiko, ne za odločitev,« je dodal. Trump je pred začetkom tokratnega kroga tristranskih pogovorov, ki so prvič potekali v Ženevi (prej sta dva kroga potekala v Abu Dabiju), dejal, naj »Ukrajina raje čim prej sede za mizo«, s čimer je očitno mislil na sklenitev dogovora.
Glavno razhajanje med stranema ostaja ozemlje, saj Rusija zahteva zase območja, ki jih v Donbasu nadzira ukrajinska vojska, kar Kijev zavrača in trdi, da Ukrajinci tega nikoli ne bodo potrdili na referendumu. Potem so tu vprašanje varnostnih jamstev Ukrajini, kar je tudi predmet dvostranskih pogovorov Kijeva in Washingtona, pa vprašanje nadzora premirja in druga.
