Evropski voditelji bodo na tokratnem evropskem vrhu poskušali najti rešitev za vprašanje, ki se vleče že več mesecev: na kakšen način Ukrajini zagotoviti dolgoročno predvidljivo financiranje za orožje, za delovanje države in za obnovo. V igri ostaja 90 milijard evrov težko posojilo, pri katerem bi za poroštvo uporabili zamrznjena sredstva ruske centralne banke v Evropi. Zaradi tega se na ramenih Belgije, kjer je večina teh sredstev, že tedne lomijo kopja. Obstaja tudi druga možnost: novo skupno zadolževanje po vzoru pridobivanja sredstev za okrevanje po pandemiji covida. Pred voditelji je ob tokratnem vrhu torej vrsta zagat. Te poskušamo pojasniti v spodnjem vodniku.
1. Evropska unija poskuša uporabiti ruska zamrznjena sredstva v Evropski uniji. Koliko jih je?
Kmalu po ruski invaziji februarja 2022 je EU zamrznila premoženje ruske centralne banke v Evropski uniji. Tega naj bi bilo za okoli 210 milijard evrov, tako v obliki deponiranih ruskih obveznic kot obveznic drugih držav, ki jih je kupovala ruska centralna banka. Med njimi so francoske, nemške, nizozemske, avstrijske in britanske državne obveznice. Premoženje ruske centralne banke v Evropi je večinoma shranjeno pri centralnem depozitarju, podjetju Euroclear, ki ima sedež v Belgiji. Tam naj bi ga bilo za okoli 185 milijard evrov. Večina obveznic tretjih držav, ki so bile shranjene pri Euroclearu, je medtem sicer že zapadla in so se pretvorile v gotovino. Preostanek premoženja ruske centralne banke v Evropi naj bi bil v Franciji, Luksemburgu in na Cipru.
2. Kaj želi Evropska unija narediti s pomočjo zamrznjenih sredstev?
Sredstev ruske državne banke ne bodo zasegli. Uporabili bi jih za poroštvo za pridobitev novega, 90 milijard evrov vrednega posojila Ukrajini. Hkrati bi evropske države dale svoja poroštva za primer, če bi bilo treba premoženje Rusiji hitro vrniti – tako bi bilo v primeru, če bi se Moskva po sklenjenem mirovnem sporazumu z Ukrajino odločila plačati reparacije za vojno škodo. Če tega ne bi storila, bi se štelo, da so reparacije poplačane iz 90-milijardnega posojila Ukrajini, ki ga Kijevu ne bi bilo treba vrniti. Posojilo bi bilo namreč poplačano s premoženjem ruske centralne banke v Evropi. Obresti od teh zamrznjenih sredstev sicer po odločitvi EU od lanskega poletja namenjajo za pomoč Ukrajini – doslej so ji v treh tranšah nakazali 4,6 milijarde evrov.
3. Zakaj ima Belgija tako velike zadržke?
Belgija, ki ima delež v podjetju Euroclear (sedež ima v Bruslju), depozitarju večine ruskih obveznic, se tako kot nekatere druge članice Unije boji povračilnih ukrepov Rusije proti svojim podjetjem, ki poslujejo v Rusiji. Omenja se možnost njihove razlastitve. Rusija trdi, da se glavnica in obresti njenega zaseženega premoženja v Evropi uporabljajo nezakonito. Zaradi tega je vložila tožbo na moskovskem sodišču, kjer zahteva odškodnino v višini 196 milijard evrov.
To predstavlja ustvarjanje dodatnega pritiska na Evropsko unijo pred odločanjem na evropskem vrhu. V Moskvi opozarjajo, da je tožba na moskovskem sodišču šele prvi korak povračilnih ukrepov proti EU, če bi uporabila njena sredstva za financiranje Ukrajine. Euroclear v Rusiji nima svojega premoženja, pravniki pa ocenjujejo, da bi Moskva po pričakovani odločitvi sodišča v njen prid lahko poskušala izvršiti razsodbo v državah, ki so ji bolj naklonjene.
4. Kaj bi Belgijo prepričalo o umiku nasprotovanja?
Belgijski premier Bart de Wever želi porazdelitev tveganj pred morebitnimi ruskimi tožbami proti Belgiji ali Euroclearu med vse države članice. Hkrati zahteva, da je odločitev o uporabi ruskih sredstev skladna z evropskim in mednarodnim pravom. Skupaj z Italijo, Malto in Bolgarijo komisijo poziva k alternativnim možnostim financiranja Ukrajine. Uporabi zamrznjenih ruskih sredstev nasprotujejo tudi madžarski premier Orban, češki premier Babiš in slovaški premier Fico.
5. Ali lahko de Wever prepreči odločitev evropskega sveta o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev?
Sam tega ne more. Odločitev namreč lahko sprejme evropski svet s kvalificirano večino (najmanj 15 držav članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU). Vendar v EU ni interesa za takšno preglasovanje Belgije, ki bi lahko vneslo velik razdor. Tako je rekel tudi predsednik evropskega sveta Antonio Costa.
6. Kakšne so alternativne možnosti?
Evropska komisija pred tedni predlagala tri možnosti za zagotovitev financiranja Ukrajine. Predlagali so tudi skupno zadolževanje EU (zelo proti je Nemčija) ali pa kombinacijo skupnega zadolževanja in uporabe ruskih zamrznjenih sredstev. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je na predvečer vrha dejala, da bo rešitev treba najti: »Ena stvar je zelo zelo jasna: sprejeti moramo odločitev, da bomo v naslednjih dveh letih financirali Ukrajino v tem evropskem konfliktu.« x