Eric Snowden je kanclerkino izjavo označil za zgodovinsko prelomnico. Richard Haas, predsednik vplivnega newyorškega miselnega trusta Council for Foreign Affairs, pa meni, da je Angela Merkel izrekla nekaj, kar so ZDA želele preprečiti od druge svetovne vojne naprej, namreč da niso zaupanja vreden partner Evrope.
Nekoč zdavnaj, v študentskih časih, sem pisal poezijo in sem punci, ki je danes moja žena, napisal tale haiku:
neizrečene besede
ostanejo najlepše
nabral bom rož
ljubljenemu dekletu
Na ta stih sem se nenadoma spomnil, ko sem prebiral kanclerkino izjavo, ki je eksplodirala v medijih in na družbenih omrežjih. Izrekla je dolgo časa neizrečene besede, besede, ki so bile za evropsko politiko po drugi svetovni vojni neizrekljive. Usoda neizrečenega je, da je veliko, usodno, zgodovinsko, neizrekljivo samo tako dolgo, dokler ga zares nihče ne izreče. »Ko beseda meso postane«, nenadoma izgubi svojo dramatičnost, usodnost in se profanira. Ugotovimo, da je cesar nag, in nam sploh ni več jasno, zakaj za vraga je bilo tako težko spraviti čez jezik nekaj, kar je bilo vendar videti tako logično in očitno.
Pa vendar, bo po kanclerkini izjavi v Münchnu še lahko tako, kot je bilo? Ali se bo Evropi (pa tudi ZDA in Veliki Britaniji) zgodila nova, drugačna zgodovina, kajti nikoli več ne bo tako, kot je bilo? Takšni zgodovinski trenutki so navadno bolj nabiti z emocijami kot z racionalnostjo, ki jo je šele treba – post festum – doreči in opredeliti.
Pred nami je čas kontemplacije. Čas, ko moramo, hočeš nočeš, na novo premisliti neke globoke, temeljne premise naših odnosov v širnem in ožjem svetu. Kaj nam prinaša dobrega, kaj slabega, kako bo preobrazil Evropo, kako svet in kako nas same? Suhoparno bi dejali – spremenila se bo geopolitična karta sveta. Države, tako kot ljudje, imajo raje stabilnost in predvidljivost kot negotovost. Nekako smo se zadnje desetletje razvadili in navadili na to, da nam v resnici ni treba sprejemati usodnih in daljnosežnih odločitev. Ta čas je z izjavo nemške kanclerke nepreklicno za nami. Tempi pasati… die Zeiten vorbei…
