Po islamski revoluciji in padcu šaha Pahlavija leta 1979 je do danes zaradi politične in verske represije, družbenih sprememb in slabe gospodarske slike Iran zapustilo okoli štiri milijone ljudi. Veliko jih je odšlo v bližnje arabske države, kot so Kuvajt, Združeni arabski emirati in Bahrajn, v Evropi pa v Nemčijo. Kar četrt milijona naj bi štela tudi diaspora v Izraelu, kamor so se pred represijo preselili iranski Judje. Okoli 200.000 Irancev je tudi v Kanadi, ki je ob Mehiki in ZDA ena izmed gostiteljic prvenstva.
Tehrangeles
Verjetno največja iranska diaspora pa je v Združenih državah Amerike, danes naj bi tam živel slab milijon ljudi perzijskih korenin. Skoraj polovica vseh iranskih Američanov živi v Kaliforniji. Tehrangeles je celo neuradno ime za območje v mestu Los Angeles, kjer živi velika skupnost iranskih priseljencev in njihovih potomcev. Kot ste verjetno uganili, ime združuje besedi Teheran in Los Angeles ter odraža močne kulturne, gospodarske in družbene vezi med iransko diasporo in mestom.
Na tem območju najdemo številne perzijske restavracije, trgovine, kulturne centre in medije, ki ohranjajo iransko tradicijo ter jo hkrati povezujejo z ameriškim načinom življenja. Tehrangeles velja za eno največjih in najvplivnejših iranskih skupnosti zunaj Teherana.
Prav v Los Angelesu so iranski nogometaši odigrali prvo tekmo z Novo Zelandijo z rezultatom 2:2, čez nekaj dni pa jih tam čaka še dvoboj z Belgijo. Ker zaradi finančnih, vizumskih in seveda političnih omejitev navijači iz Islamske republike Iran v ZDA niso pripotovali, je na stadionu perzijske nogometaše glasno sodbujalo nekaj tisoč Irancev, ki živijo čez lužo.
Iran proti Iranu
Glede na pravkar končane vojaške sovražnosti med ZDA in Islamsko republiko bi morda lahko pričakovali izgrede med lokalno policijo in iranskimi navijači, vendar je prišlo do manjših napetosti med samimi iranskimi Američani. Večina jih seveda ne podpira režima verskih voditeljev, ki obvladuje državo že več kot 50 let, nekateri pa ga.
Pred stadionom je bil tako protestni shod, na katerem so vihrale iranske zeleno-belo-rdeče zastave z grbom sonca in leva, ki predstavljajo iransko državo pred islamsko revolucijo, ko jo je še vodil šah. Islamska republika Iran pa ima uradno enako trobojnico, vendar z drugačnim, versko stiliziranim rdečim grbom in napisom "Alah je velik".
Slednja je na stadionih po pravilih Fife dovoljena, tista izpred revolucije pa ne.
Med nekaj sto ljudmi je protestnica Farima Atniši za BBC povedala: "Prišla sem protestirat, saj ta ekipa ne predstavlja iranskega naroda." V ozadju posnetka je bilo videti transparente, ki so med drugim opozarjali na to, da je Iran danes država z največ usmrtitvami na svetu. "Vsi ti nogometaši predstavljajo iranski režim, ne iranskih ljudi," pa je dodal protestnik Koroši Šapuri.
Nekateri iranski protestniki so ob cesti pričakali tudi avtobus z iranskimi nogometaši in vzklikali: "Sram naj vas bo!" To bi lahko morda povezali s tem, da iranski nogometaši pred štirimi leti na svetovnem prvenstvu pred tekmo z Anglijo iz solidarnosti s protestniki, ki so takrat prebujali državo in jih je režim skušal krvavo zatreti, niso želeli peti državne himne.
Tokrat so jo.
Tukaj smo za nogomet
»Igramo za vsakega Iranca, ne glede na to, ali živi v diaspori ali v Iranu. Ljudje imajo različna mnenja, vendar smo tukaj zato, da združujemo ljudi, in poskušali bomo prinesti veselje vsem Irancem, kjer koli živijo,« je na nedeljski novinarski konferenci dejal kapetan reprezentance Mehdi Taremi. »Tukaj smo, da iranskemu narodu prinesemo veselje. Ne vmešavamo se v politiko. Tukaj smo zato, da igramo nogomet.«
Reza Garajedagi, ki je Iran zapustil pri desetih letih in živi v ZDA, pa podpira kapetana Taremija: »Sem velik navdušenec nad nogometom in fantje na igrišču predstavljajo vse Perzijce oziroma Irance po svetu. Zame to nima nobene zveze s tem, kakršno koli vlado imajo v Iranu.«
Vendar se glede na videno iranska ekipa politični vročici na prvenstvu verjetno ne bo mogla izogniti. Ali Džavaheri, rojen v Iranu, ki živi v okrožju Orange County v Kaliforniji, je ob uvodni tekmi Irana proti Novi Zelandiji protestiral pred stadionom, ni pa sedel na tribunah in spremljal tekmo. Po njegovem mnenju sta nogomet in politika neločljivo povezana, in čeprav obožuje ta šport, meni, da so igralci iranske reprezentance pod pritiskom, da sledijo stališčem iranske vlade.
»To ni 'ekipa melli', kot nacionalno reprezentanco Irana imenujemo v perzijščini,« je dejal. »To je reprezentanca Islamske republike.«
