Običajne tarče antisemitskih skrajnežev ne samo v Veliki Britaniji, ampak tudi drugod po Evropi in v ZDA, so sinagoge in judovske trgovine. Tokrat so londonsko metropolitansko policijo sredi noči z nedelje na ponedeljek, malo po pol dveh, poklicali iz četrti Golders Green v severnem Londonu, kjer živi velika judovska skupnost, ker so po glasnem poku zagorela štiri rešilna vozila reševalne službe dobrodelne judovske organizacije Hatzola. Policija in gasilci so bili na prizorišču dvajset do dveh. Na kraj požiga, parkirišču sinagoge Machzike Hadath, je prišlo šest gasilskih vozil in 40 gasilcev. Pokanje so povzročile eksplozije več cilindrov v gorečih vozilih. V bližnjih stanovanjih so popokala stekla številnih oken, zaradi zelo gostega dima, ki se je iz gorečih rešilcev valil v domove, so začasno evakuirali 34 stanovalcev. Nihče ni bil ranjen. Varnostne kamere so posnele tri storilce, katerih obraze so zakrivale kapuce. Rešilna vozila so polili z vnetljivo tekočino, ko so zagorela, pa so zbežali. Policija pravi, da gre za antisemitski zločin iz sovraštva, požiga pa ni razglasila za teroristični napad. Storilci so še na begu, protiteroristični oddelek policije pa je sprožil preiskavo pristnosti spletne trditve skupine, ki je prevzela odgovornost za požig. »Trenutno tega ne moremo potrditi,« je dejal njen predstavnik.
Srhljivi antisemitski napad
Britanski laburistični premier Keir Starmer je ocenil, da gre za »srhljiv antisemitski napad«, dodal pa, da je zares pomembno, da »smo v trenutkih, kot je ta, složni«. Minister za zdravstvo Wes Streeting je dejal, da bo vlada dobrodelni organizaciji Hatzola začasno posodila štiri rešilna vozila in da bo financirala nakup stalne nadomestitve pogorelih vozil. Reševalno službo je Hatzola ustanovila leta 1979, glavni lokalni rabin Ephraim Mirvis pa pravi, da je njena misija zaščititi življenja, tako judovska kot nejudovska. Čeprav je lokalna judovska skupnost šokirana in prestrašena, kot po drugih zadnja leta vse številnejših napadih antisemitskih skrajnežev na sinagoge in judovske trgovine, njeni predstavniki pravijo, da je skupnost odporna in da so zaradi povečane napetosti v zadnjih nekaj tednih (prinesla jih je izraelsko-ameriška vojna z Iranom) številne judovske organizacije povečale varnostne ukrepe.
Skrajneže žene brezumnost
Po Starmerju so se oglasili tudi drugi politični prvaki. Voditeljica konservativcev Kemi Badenoch je dejala, da »moramo vsi z besedami in dejanji pokazati, da Britanija ne bo tolerirala antisemitizma«. Člani skupnosti v četrti Golders Green, ki jo je obiskala prejšnji teden, naj bi ji povedali še, da živijo v stalnem strahu pred napadi. Londonski laburistični župan Sadiq Khan je požig razglasil za strahopeten napad na judovsko skupnost. Vodja Zelenih Zack Polanski je povedal, da je bil napad srhljiv, da je antisemitizem gnusen in da ga v Veliki Britaniji ne bi smelo biti. Na samosvoj »protipriseljeniški« način se je oglasil vodja desničarske stranke Reform UK Nigel Farage, ki je dejal, da gre za naraščajoči val sovraštva proti judovskim skupnostim v Veliki Britaniji. Pristavil je, da »vse več nedokumentiranih mladih moških prečka Rokavski preliv in da mnogi prihajajo iz Irana«. Svet britanske judovske skupnosti ocenjuje, da je »posebej gnusno, da nekoga sovraštvo do Judov žene tako daleč, da cilja na življenjsko pomembne reševalne službe«, in pravi, da gre v zadnjih letih za »plimski val sovraštva« proti Judom.
Kot vse druge tudi antisemitske skrajneže žene brezumnost. V svoji brezumnosti mislijo, da se z napadi na sinagoge, judovske trgovine, Jude na ulici in zdaj na rešilna vozila maščujejo izraelski vladi in premierju Benjaminu Natanjuhuju ali izraelskim lobijem. V resnici pa prizadenejo običajne Jude, ki niso krivi za izraelske vojne ali genocid v Gazi.