Po nedeljskih švedskih parlamentarnih volitvah, ki se jih je udeležilo 80 odstotkov volilnih upravičencev, je po 95 odstotkih preštetih glasov opozicijski levi blok v malenkostni prednosti za okoli 20.000 glasov. A še ni mogoče napovedati, kakšna bo vlada, ker bo šele v sredo znano, kako je glasovalo okoli 220.000 Švedov iz tujine, ki so običajno bolj naklonjeni desnici.
Levosredinski socialdemokrati ostajajo najmočnejša stranka, kar so že od leta 1914. Od tedaj tudi večinoma vladajo Švedski, kar pa jim ni uspelo v zadnjih štirih letih in v letih 2006–2014. A zdaj imajo najslabši rezultat po letu 1911: dobili so 28 odstotkov glasov, ki pomenijo 100 od 349 poslancev. Ker se vse bolj zavzemajo za omejevanje priseljevanja, so izgubili podporo v mestnih predelih s priseljenci. Se je pa tam okrepila Levica, ki je z dobrimi osmimi odstotki glasov in 29 poslanci dosegla najboljši rezultat v zadnjih dvajsetih letih.
Največja stranka dol, druge levosredinske gor
Zaradi tega se je malce okrepil tudi ves levosredinski blok, kamor sodijo še sredinska liberalna Stranka centra, ki se ji je tudi dvignila podpora in bi po začasnih rezultatih dobila 25 poslancev, ter Zeleni, ki naj bi imeli 22 poslancev. Če bi ostalo tako, bi vse štiri stranke tega bloka imele skupaj 176 poslancev, kar je absolutna večina v parlamentu s 349 sedeži.
Voditeljica socialdemokratov, 59-letna Magdalena Andersson, ki hoče med drugim bolj obdavčiti milijarderje, je pripravljena oblikovati novo vlado. A je tudi priznala, da je še prezgodaj za slavje njenega bloka, ker začasni rezultati še ne dajejo jasnega zmagovalca. Tudi če bo imela absolutno večino 176 ali 175 poslancev, bo Anderssonova težko sestavila vlado, ker imata Levica, ki je nekdanja Komunistična stranka, in Center povsem nasprotne poglede na gospodarsko in davčno politiko. Stranka centra celo noče videti Levice v vladi, ta pa se noče več sprijazniti s tem, da bi kot že v letih 1998–2006 in 2014–2022 od zunaj podpirala levosredinsko vlado. Zdaj hoče prvič zasesti ministrske položaje.
Ministrski položaji za skrajno desnico
Aktualni konservativni premier, 62-letni Ulf Kristersson iz Zmerne stranke, pa upa, da ga bodo rešili glasovi iz tujine. V zadnjih štirih letih je imel desni blok 176 poslancev in Kristersson je skupaj z Liberalci in krščanskimi demokrati vodil manjšinsko vlado, ki so jo od zunaj podpirali skrajno desni Švedski demokrati. V volilni kampanji pa je obljubil, da bo v primeru zmage desnega bloka tudi Švedskim demokratom omogočil ministrske položaje, tako da ne bi imel več manjšinske vlade. Mnogi volilci, tudi sredinski, pa menijo, da skrajne desnice ne bi smel spustiti v vlado. Kristersson je sicer pričakoval poraz svoje konservativne Zmerne stranke, a je celo povečala podporo na 20 odstotkov glasov in na drugem mestu prehitela Švedske demokrate.
Po veliki zmagi Alternative za Nemčijo na deželnih volitvah v Saški - Anhaltu 6. septembra so mediji veliko pozornosti namenili Švedskim demokratom, ki so jih leta 1988 ustanovili nekdanji neonacisti, od katerih pa se vodstvo stranke poskuša distancirati. Zdaj se je prvič zgodilo, da so Švedski demokrati na volitvah nazadovali, potem ko so leta 2010 prvič prišli v parlament. Leta 2022 so dobili 20,5 odstotka glasov, zdaj 17,5 odstotka, kar najbrž pomeni 11 poslancev manj. Voditelj stranke 47-letni Jimmie Akesson, ki poraza ni priznal, je po volitvah branil svojo odločitev, da je v volilni kampanji sodeloval s tradicionalno konservativno desnico, ker bi samo na tak način vladna večina lahko zmagala na volitvah. Strankin evropski poslanec Charlie Weimar pa se je pritoževal, da »bistvene teme za Švedske demokrate, kot sta priseljevanje in kriminal, niso bile v ospredju volilne kampanje«.
V resnici je bilo vsem volilcem jasno, da bi zmaga desnega bloka pomenila nadaljevanje boja proti migrantom in kriminalu. Kristerssona kritizirajo nevladne organizacije, ker spodkopava osebne svoboščine, saj od migrantov zahteva, da se prilagodijo švedskim kulturnim normam, in jim v nasprotnem primeru grozi z izgonom iz države. Njegova vlada je ukinila možnost stalnega bivanja za begunce, zaostrila je pogoje za njihovo prejemanje socialne pomoči in pospešila izgone nezakonitih migrantov.
Ne glede na to, kdo bo vodil vlado, pa Švedska v prihodnjih letih ne bo spreminjala svoje prozahodne in proukrajinske politike.
