Nova ameriška strategija nacionalne varnosti že povzroča burne odzive v Evropi, dodatne skrbi glede ameriškega vpletanja v evropske zadeve pa je sprožila objava domnevno daljše prvotne različice strategije, ki jo je pridobil ameriški spletni portal Defense One.
Poleg istih točk o velikem tekmovanju s Kitajsko, postopnem umiku iz evropske obrambe in osredotočanju ZDA na obrambo zahodne poloble naj bi daljša različica strategije sprva vsebovala tudi imena štirih evropskih držav, ki naj bi jih ameriška administracija odvrnila od nadaljnjega sodelovanja v Evropski uniji.
Uradna nova nacionalna strategija sicer svari Evropo, da ji grozi civilizacijski izbris, do katerega lahko pride tudi zaradi migracij. Evropi očitajo še cenzuro in omejevanje svobode govora. Da ne bi prišlo do propada Evrope, v nacionalni varnostni strategiji ameriški administraciji predlagajo sodelovanje s »patriotskimi političnimi silami« v Evropi.
Neobjavljena različica strategije pa gre po poročanju Defense One še dlje. Avstrija, Madžarska, Italija in Poljska so navedene kot države, s katerimi bi morale ZDA bolj sodelovati z namenom, da bi jih odvrnile od Evropske unije. Podpirajo torej njihov izstop iz Unije.
»Podpirati moramo stranke, gibanja ter intelektualne in kulturne osebnosti, ki si prizadevajo za suverenost in ohranitev ter obnovo tradicionalnega evropskega načina življenja, ob tem pa ostajajo proameriške,« naj bi bilo navedeno v tem dokumentu. Bela hiša je obstoj alternativne oziroma tajne strategije za nacionalno varnost zanikala, poročanje Defense One pa označila za lažno novico.
Mešani odzivi
Kakšni so bili odzivi iz omenjene četverice držav? Avstrijska vlada je z njeno veliko koalicijo ÖVP, SPÖ in liberalcev odločno zavrnila idejo, da bi Avstrija zapustila EU ali kako drugače spremenila svoje članstvo na podlagi ameriške strategije. Vlada je poudarila, da se odloča sama, glede na voljo svojih državljanov, in da stoji trdno ob strani Evropski uniji. Prav tako so dali jasno vedeti, da se ne bodo pustili instrumentalizirati v tuji politiki.
Na Poljskem je objava ameriške strategije povzročila mešane odzive. Iz vlade so sporočili, da Poljska ne more biti ločena od Evropske unije, saj je njen sestavni del. To je poudaril podpredsednik vlade in minister za nacionalno obrambo Władysław Kosiniak-Kamysz, ki je hkrati dejal, da je Poljska »transatlantski most, ki povezuje Evropo z Združenimi državami Amerike«, in da mora Poljska zgraditi »arhitekturo evropske varnosti«.
Premier Donald Tusk je imel za Washington jasno sporočilo: »Evropa je vaš najbližji zaveznik, ne vaš problem. Imamo skupne sovražnike. To je bil temelj naše varnosti v zadnjih 80 letih.«
Bolj navdušen nad objavljeno ameriško strategijo nacionalne varnosti pa je bil predsednik Karol Nawrocki, ki ga je Trump kot kandidata skrajno desne stranke Zakon in pravičnost podpiral med predsedniško volilno kampanjo. Po njegovi oceni bi morala Poljska svojo nacionalno varnostno strategijo uskladiti z novim ameriškim varnostnim načrtom. Razkril je še, da je nedavno namerno zadržal odobritev posodobljene nacionalne varnostne strategije Poljske, da bi jo spremenili v skladu z novim pristopom ZDA.
Na Madžarskem se glede pozivov za izstop iz EU niso neposredno odzvali. Je pa premier Viktor Orban strategijo pohvalil, saj naj bi ameriški pristop pravilno ujel civilizacijski izziv Evrope.
Ursula von der Leyen proti ameriškemu vpletanju
Diplomatsko je še pristavila, da ima z vsakim ameriškim predsednikom dobre delovne odnose, tudi s sedanjim. Poudarila je svojo čezatlantsko privrženost in občinstvu položila na srce, naj bo ponosno na svojo evropsko identiteto: »Seveda se je naš odnos do Združenih držav spremenil. Zakaj? Ker se spreminjamo. Zato je tako pomembno, da imamo v mislih vprašanje: kakšno je naše stališče? Kje je naša moč? Ukvarjajmo se s tem. Bodimo ponosni na to. Zagovarjajmo združeno Evropo. To je naša naloga – da se namreč zazremo vase in smo ponosni.«
