Kopiranje okrog 100 petabajtov podatkov iz Nasine baze v superračunalnik, ki ga vzdržuje Švicarski nacionalni superračunalniški center (CSCS) v Luganu, je trajalo skoraj eno leto. Gre za približno šest milijard datotek, kar po količini podatkov ustreza 20 milijonom celovečernih filmov, je ponazoril profesor podnebne fizike na univerzi ETH Zürich Reto Knutti.
Podatkovni nizi, ki jih je Nasa zbirala več desetletij, vsebujejo ključne informacije o zemeljskih sistemih, na primer o toplogrednih plinih, oblakih, padavinah in ledenih ploščah. Raziskovalci jih bodo uporabili za pomoč pri usposabljanju modelov umetne inteligence, sposobnih hitrega in zanesljivega napovedovanja vremena, podnebnih sprememb in naravnih nesreč.
Knutti je izpostavil, da temeljni napovedni modeli, ki jih vodijo podatki, že premagujejo tradicionalne modele, ki za simulacijo zapletenih procesov v oceanih in ozračju uporabljajo matematične enačbe. Ker so ti tudi do tisočkrat hitrejši od modelov, ki temeljijo na fizikalnih zakonih, lahko danes "večdnevno vremensko napoved za celoten planet izvedete v približno eni minuti," je dejal.
Pospešitev tega procesa lahko rešuje življenja, saj so takšne napovedi ključne na področju kmetijstva, hidroenergije ter zaščite ljudi pred naravnimi nesrečami, kot so poplave, nevihte in zemeljski plazovi.
V nadaljevanju želijo raziskovalci prekopirati tudi podatke iz baze ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA). K temu jih med drugim spodbuja zaskrbljenost nad velikim zmanjšanjem sredstev, namenjenih znanosti v ZDA.
Po besedah profesorja na ETH in nekdanjega glavnega znanstvenika Nase Thomas Zurbuchen ZDA zaenkrat še niso omejile dostopa do svojih podatkov. "Vendar vemo tudi, da so odločitve ameriške administracije včasih hitre in ne povsem predvidljive," je dodal.
Odkar se je lani vrnil na položaj, se ameriški predsednik Donald Trump zavzema za močno zmanjšanje zveznih sredstev za podnebne znanosti in opazovanje Zemlje, vključno s programi, ki prispevajo podatke v mednarodne mreže.